Starševski dopust je dopust, ki je namenjen nadaljnji negi in varstvu otroka neposredno po poteku materinskega dopusta.
Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 130 dni, pri čimer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 30 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater vseh 130 dni starševskega dopusta, eden od staršev pa ga lahko izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Kadar za tega otroka nihče ni upravičen do materinskega dopusta, se prizna pravica do starševskega dopusta neposredno po poteku 77 dni starosti otroka.
Primer: Mati lahko izrabi 260 dni, če oče nanjo prenese vseh 130 dni starševskega dopusta. O tem morata skleniti dogovor na Prilogi S-2/1. Oče lahko izrabi največ 230 dni, če mati nanj prenese 100 dni starševskega dopusta, 30 dni pa zapade, če jih ne izrabi mati. Le izjemoma lahko oče izrabi vseh 260 dni (kadar je mati umrla, zapustila otroka, ni zavarovana za starševsko varstvo… 30. člen ZSDP-1).
Starševski dopust lahko starša koristita v strnjenem nizu, tj. v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Trajanje starševskega dopusta se ne podaljša pri izrabi v obliki delne odsotnosti z dela.
Starševski dopust lahko koristi eden od staršev otroka, lahko pa ga za istega otroka koristita tudi oba starša. Starša se o izrabi starševskega dopusta pisno dogovorita najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Dogovor na Prilogi S-2, kjer natančno določita obdobje in način izrabe dopusta, skupaj z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dopusta predložita centru za socialno delo in z njim seznanita delodajalca. Če se starša ne moreta dogovoriti, kdo bo koristil pravico do starševskega dopusta ali je njuna odločitev v nasprotju s koristjo otroka, odloči o tem center za socialno delo in pri tem upošteva koristi otroka.
Pravica posvojiteljev/ic do starševskega dopusta:
- posvojitelj/ica ali oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ima pravico do starševskega dopusta do zaključka prvega razreda osnovne šole otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo ter v istem obsegu in trajanju kot biološka starša. Nastopi ga najpozneje 15 dni po namestitvi otroka v družino z namenom posvojitve ali po izvedeni posvojitvi;
- pravice do starševskega dopusta nima oseba, ki posvoji otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja/ke.
Pravica rejnikov/ic do starševskega dopusta:
- rejnik/ca, h kateremu je v rejništvo nameščen otrok, za katerega ne more več izrabiti starševskega dopusta in še ni zaključil 1. razreda OŠ, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni. Nastopi ga najpozneje 15 dni po namestitvi otroka v rejništvo.
Dopust se lahko podaljša:
- za 90 dni ob rojstvu dvojčkov (starševski dopust se podaljša za dodatnih 90 dni tudi ob posvojitvi dvojčkov ali dveh različno starih otrok do treh let) in še dodatnih 90 dni za vsakega nadaljnjega otroka ob rojstvu trojčkov, četverčkov… (starševski dopust se ob posvojitvi več hkrati živorojenih otrok ali več različno starih otrok do končanega prvega razreda osnovne šole najstarejšega otroka in v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni);
- za toliko dni, kot je bila nosečnost krajša od 260 dni ob rojstvu nedonošenčka;
- za 90 dni ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo (na podlagi mnenja pristojne zdravniške komisije, ki ga pridobi center za socialno delo); to podaljšanje se lahko uveljavlja najkasneje do 18. meseca starosti otroka;
- za 30 dni, kadar starša ob rojstvu otroka že varujeta in vzgajata dva otroka do končanega prvega razreda osnovne šole;
- za 60 dni, kadar starša ob rojstvu otroka že varujeta in vzgajata tri otroke do končanega prvega razreda osnovne šole;
- za 90 dni, kadar starša ob rojstvu otroka že varujeta in vzgajata štiri ali več otrok do končanega prvega razreda osnovne šole.
Zgoraj naštete pravice se seštevajo.
Primer: Če mati rodi dvojčka, ki sta hkrati še nedonošena, bo njen dopust lahko daljši za 90 dni zaradi rojstva dvojčkov + za ustrezno število dni zaradi rojstva nedonošenčkov.
Starševski dopust (v polni odsotnosti z dela) starša koristita izmenično – ne hkrati, razen ob rojstvu:
- dveh ali več živorojenih otrok,
- otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo,
- otroka v družino, v kateri starša že vzgajata najmanj dva otroka do dokončanega prvega razreda najstarejšega otroka.
Del starševskega dopusta (največ 75 dni) lahko starša tudi preneseta in izrabita najkasneje do končanega prvega razreda osnovne šole otroka, največ dvakrat letno v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni.
Druga oseba, ki dejansko neguje in varuje otroka, ima pravico do starševskega dopusta v obsegu, kot ga imata mati in oče, vendar zmanjšan za toliko dni, kolikor sta jih mati ali oče za nego in varstvo otroka že izrabila.
Pravico do starševskega dopusta ima lahko v soglasju z materjo in očetom otroka tudi eden od starih staršev otroka, v primeru, da je mati otroka mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke ipd. Starševski dopust je enako dolg, kot to velja za mater ali očeta, zmanjšan za toliko dni, kot sta ga mati ali oče otroka že izrabila. Eden od starih staršev lahko ta dopust koristi le v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela.
Pri uveljavljanju pravice do starševskega dopusta morate biti pozorni na to, da:
- vsak od staršev uveljavlja pravico do starševskega dopusta s samostojno vlogo, kateri priloži dogovor staršev in delodajalcev;
- izjemoma lahko pravico do daljšega starševskega dopusta uveljavlja eden od staršev naknadno, in sicer za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, vendar najkasneje do 18. meseca starosti otroka.
Pravico do starševskega dopusta lahko uveljavljate hkrati z uveljavljanjem pravice do materinskega dopusta oziroma do očetovskega dopusta, sicer pa 30 dni pred potekom materinskega dopusta.
Posvojitelji/ce uveljavljajo starševski dopust najpozneje 30 dni po nastopu starševskega dopusta.