Starševsko varstvo in družinski prejemki

Materinski dopust traja 105 dni. Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog/inja.

Če mati ne nastopi materinskega dopusta 28 dni pred predvidenim datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Če mati na dan poroda še ni nastopila materinskega dopusta, ga nastopi z dnem rojstva otroka.

Oče  lahko uveljavlja pravico do materinskega dopusta v primerih, če mati otroka:

• umre,
• zapusti otroka ali
• če je po mnenju pristojnega zdravnika trajno oziroma začasno nesposobna za nego in
• varstvo otroka.

Pri uveljavljanju pravice do materinskega dopusta morate biti pozorni na to, da:

• lahko pravico uveljavljate največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. V tem obdobju se oglasite na centru za socialno delo, kjer vam bomo izročili obrazce za uveljavljanje pravic in vas seznanili z vsemi nadaljnjimi postopki in pravicami v zvezi z zavarovanjem za starševsko varstvo;
• najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom materinskega dopusta o tem obvestite vašega delodajalca;
• če rodite otroka, preden ste o izrabi materinskega dopusta obvestili delodajalca, je to potrebno storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če vam zdravstveno stanje tega ne dopušča; v tem primeru naj delodajalca obvesti kateri od vaših sorodnikov oziroma zaprosite za pomoč zdravstveno službo;
• če ste oče ali druga oseba ali eden od starih staršev in boste uveljavljali pravico do materinskega dopusta, morate obvestiti delodajalca najkasneje v roku treh dni od nastopa razloga za izrabo materinskega dopusta;
• če kot bodoča mati sklepate delovno razmerje 58 dni ali manj pred predvidenim datumom poroda, morate delodajalca obvestiti o nastopu materinskega dopusta ob sklenitvi delovnega razmerja.

• Vloga matere za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka
• Vloga za uveljavitev pravic do materinskega dopusta in materinskega nadomestila očeta, druge osebe ali enega od starih staršev otroka

Očetovski dopust je dopust, namenjen očetom, da bi že v najnežnejši dobi otroka skupaj z mamo sodelovali pri negi in varstvu otroka.

Koriščenje dopusta

Očetje lahko izrabijo očetovski dopust v strnjenem nizu 30 dni, pri čemer morajo najmanj 15 dni izrabiti v strnjenem nizu najpozneje do enega meseca po poteku starševskega dopusta, preostalih 15 dni pa lahko izrabijo v strnjenem nizu najpozneje do končanega 1. razreda OŠ otroka. Ob rojstvu dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni.

Kje se uveljavlja očetovski dopust

Očetovski dopust se uveljavlja na centru za socialno delo z vlogo. Center prizna pravico do očetovskega dopusta z odločbo. V vlogi še ni potrebno navesti datumov izrabe dopusta. Po izrabi oče sporoči datume na center za socialno delo zaradi izplačila nadomestila.

Ne glede na to lahko očetovski dopust, če ga oče ne izrabi, pod enakimi pogoji izrabijo tudi:

• druga oseba ter materin zakonec, materin zunajzakonski partner in partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka,
• zakonec, zunajzakonski partner/ka ali partner/ka registrirane istospolne partnerske skupnosti osebe, ki koristi materinski dopust.

Pri uveljavljanju pravice do očetovskega dopusta morate biti pozorni na to, da:

• se pravico uveljavlja po rojstvu otroka, in sicer najkasneje do nastopa očetovskega dopusta na centru za socialno delo, na katerem je mati uveljavljala oziroma ji je bila priznana pravica do materinskega dopusta;
• najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom očetovskega dopusta obvestite vašega delodajalca o nameri izrabe dopusta.

• Vloga očeta za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka

Starševski dopust je dopust, ki je namenjen nadaljnji negi in varstvu otroka neposredno po poteku materinskega dopusta.

Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 130 dni, pri čimer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 30 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater vseh 130 dni starševskega dopusta, eden od staršev pa ga lahko izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Kadar za tega otroka nihče ni upravičen do materinskega dopusta, se prizna pravica do starševskega dopusta neposredno po poteku 77 dni starosti otroka.

Primer: Mati lahko izrabi 260 dni, če oče nanjo prenese vseh 130 dni starševskega dopusta. O tem morata skleniti dogovor na Prilogi S-2/1. Oče lahko izrabi največ 230 dni, če mati nanj prenese 100 dni starševskega dopusta, 30 dni pa zapade, če jih ne izrabi mati. Le izjemoma lahko oče izrabi vseh 260 dni (kadar je mati umrla, zapustila otroka, ni zavarovana za starševsko varstvo… 30. člen ZSDP-1).

Starševski dopust lahko starša koristita v strnjenem nizu, tj. v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Trajanje starševskega dopusta se ne podaljša pri izrabi v obliki delne odsotnosti z dela.

Starševski dopust lahko koristi eden od staršev otroka, lahko pa ga za istega otroka koristita tudi oba starša. Starša se o izrabi starševskega dopusta pisno dogovorita najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Dogovor na Prilogi S-2, kjer natančno določita obdobje in način izrabe dopusta, skupaj z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dopusta predložita centru za socialno delo in z njim seznanita delodajalca. Če se starša ne moreta dogovoriti, kdo bo koristil pravico do starševskega dopusta ali je njuna odločitev v nasprotju s koristjo otroka, odloči o tem center za socialno delo in pri tem upošteva koristi otroka.

Pravica posvojiteljev/ic do starševskega dopusta:

• posvojitelj/ica ali oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ima pravico do starševskega dopusta do zaključka prvega razreda osnovne šole otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo ter v istem obsegu in trajanju kot biološka starša. Nastopi ga najpozneje 15 dni po namestitvi otroka v družino z namenom posvojitve ali po izvedeni posvojitvi;
• pravice do starševskega dopusta nima oseba, ki posvoji otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja/ke.

Pravica rejnikov/ic do starševskega dopusta:

• rejnik/ca, h kateremu je v rejništvo nameščen otrok, za katerega ne more več izrabiti starševskega dopusta in še ni zaključil 1. razreda OŠ, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni. Nastopi ga najpozneje 15 dni po namestitvi otroka v rejništvo.

Dopust se lahko podaljša:

• za 90 dni ob rojstvu dvojčkov (starševski dopust se podaljša za dodatnih 90 dni tudi ob posvojitvi dvojčkov ali dveh različno starih otrok do treh let) in še dodatnih 90 dni za vsakega nadaljnjega otroka ob rojstvu trojčkov, četverčkov… (starševski dopust se ob posvojitvi več hkrati živorojenih otrok ali več različno starih otrok do končanega prvega razreda osnovne šole najstarejšega otroka in v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni);
• za toliko dni, kot je bila nosečnost krajša od 260 dni ob rojstvu nedonošenčka;
• za 90 dni ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo (na podlagi mnenja pristojne zdravniške komisije, ki ga pridobi center za socialno delo); to podaljšanje se lahko uveljavlja najkasneje do 18. meseca starosti otroka;
• za 30 dni, kadar starša ob rojstvu otroka že varujeta in vzgajata dva otroka do končanega prvega razreda osnovne šole;
• za 60 dni, kadar starša ob rojstvu otroka že varujeta in vzgajata tri otroke do končanega prvega razreda osnovne šole;
• za 90 dni, kadar starša ob rojstvu otroka že varujeta in vzgajata štiri ali več otrok do končanega prvega razreda osnovne šole.

Zgoraj naštete pravice se seštevajo.

Primer: Če mati rodi dvojčka, ki sta hkrati še nedonošena, bo njen dopust lahko daljši za 90 dni zaradi rojstva dvojčkov + za ustrezno število dni zaradi rojstva nedonošenčkov.

Starševski dopust (v polni odsotnosti z dela) starša koristita izmenično – ne hkrati, razen ob rojstvu:

• dveh ali več živorojenih otrok,
• otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo,
• otroka v družino, v kateri starša že vzgajata najmanj dva otroka do dokončanega prvega razreda najstarejšega otroka.

Del starševskega dopusta (največ 75 dni) lahko starša tudi preneseta in izrabita najkasneje do končanega prvega razreda osnovne šole otroka, največ dvakrat letno v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni.

Druga oseba, ki dejansko neguje in varuje otroka, ima pravico do starševskega dopusta v obsegu, kot ga imata mati in oče, vendar zmanjšan za toliko dni, kolikor sta jih mati ali oče za nego in varstvo otroka že izrabila.

Pravico do starševskega dopusta ima lahko v soglasju z materjo in očetom otroka tudi eden od starih staršev otroka, v primeru, da je mati otroka mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke ipd. Starševski dopust je enako dolg, kot to velja za mater ali očeta, zmanjšan za toliko dni, kot sta ga mati ali oče otroka že izrabila. Eden od starih staršev lahko ta dopust koristi le v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela.

Pri uveljavljanju pravice do starševskega dopusta morate biti pozorni na to, da:

• vsak od staršev uveljavlja pravico do starševskega dopusta s samostojno vlogo, kateri priloži dogovor staršev in delodajalcev;
• izjemoma lahko pravico do daljšega starševskega dopusta uveljavlja eden od staršev naknadno, in sicer za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, vendar najkasneje do 18. meseca starosti otroka.

Pravico do starševskega dopusta lahko uveljavljate hkrati z uveljavljanjem pravice do materinskega dopusta oziroma do očetovskega dopusta, sicer pa 30 dni pred potekom materinskega dopusta.

Posvojitelji/ce uveljavljajo starševski dopust najpozneje 30 dni po nastopu starševskega dopusta.

• Vloga matere za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka
• Vloga za uveljavitev pravice do starševskega dopusta ter starševskega nadomestila očeta, druge osebe ali enega od starih staršev otroka
• Vloga za naknadno uveljavitev pravice do starševskega dopusta in starševskega nadomestila (za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo)
• Obvestilo delodajalca o izrabi prenesenega starševskega dopusta (za pridobljen dopust po 29. 4. 2014)

Pravico do nadomestila imajo tiste osebe, ki imajo pravico do dopusta in so bile zavarovane za starševsko varstvo (8.člen ZSDP-1) vsaj dan pred nastopom posamezne vrste dopusta.

Če se posamezna vrsta dopusta izrabi v obliki delne odsotnosti z dela, zavarovancu/ki pripada pravica do nadomestila v sorazmernemu delu delne odsotnosti z dela.

Osnova za posamezno vrsto nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust.

Če je oseba zavarovana za starševsko varstvo, a so bili prispevki za starševsko varstvo obračunani za krajše obdobje kot je strnjenih 12 mesecev, se mu za manjkajoče mesece kot osnova upošteva seštevek usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za zavezanca, ki v davčnem letu, v katerem prejema nadomestilo, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki razen nadomestila, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave.

Oseba, ki ni zavarovana za starševsko varstvo in nima pravice do dopusta, je pa bila zavarovana najmanj 12 mesecev v zadnjih 3 letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila, je tudi upravičena do starševskega nadomestila. Za tako osebo se kot osnova upošteva seštevek usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za zavezanca, ki v davčnem letu, v katerem prejema nadomestilo, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki razen nadomestila, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave. Tako določena osnova se za vsak mesec zavarovanja za starševsko varstvo, ki ga je imel v zadnjih 3 letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila, poveča za 20 EUR bruto, vendar največ za 340 EUR bruto.

Nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100% osnove. Nadomestilo za delno odsotnost z dela je enako sorazmernemu delu delne odsotnosti z dela.

• Vloga matere za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka
• Vloga za uveljavitev pravice do starševskega dopusta ter starševskega nadomestila očeta, druge osebe ali enega od starih staršev otroka
• Vloga za uveljavitev pravice do nadomestila - brez dopusta

Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima:

• eden od staršev, ki neguje in varuje otroka, in sicer do tretjega leta starosti otroka;
• eden od staršev, ki neguje in varuje težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, in sicer tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar največ do dopolnjenega 18. leta starosti otroka;
• eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, in sicer do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, pri čimer je eno leto izrabe pravice neprenosljivo za vsakega od staršev.

Izjemoma lahko eden od staršev pravico do krajšega delovnega časa v celoti izrabi sam. Te pravice veljajo tudi za enega od staršev, ki si na podlagi svoje dejavnosti sam plačuje prispevke za socialno varnost za najmanj 20 ur tedensko ter neguje in varuje otroka.

Pravica do krajšega delovnega časa pa ne pripada nobenemu od staršev, če je otrok v rejništvu ali je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, razen če je to obdobje krajše od 30 dni v letu.

Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. To pravico starš pridobi pri svojem delodajalcu, na centru za socialno delo pa lahko uveljavlja pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti.

Pri uveljavljanju pravice do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost zaradi krajšega delovnega časa bodite pozorni na to, da:

• se pravica do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti uveljavlja najkasneje 30 dni po pridobitvi pravice do dela s krajšim delovnim časom, in sicer na centru za socialno delo, ki je pristojen glede na materino stalno prebivališče (če se pravica uveljavlja po tem roku, se pravica prizna z dnem vložitve vloge);
• k vlogi priložite kopijo aneksa ali pogodbe o zaposlitvi z določbo o opravljanju dela s krajšim delovnim časom od polnega;
• če uveljavljate pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti za otroka do njegovega 18. leta starosti, vlogi priložite tudi zdravstveno dokumentacijo, v kateri zadnji izvid ni starejši od enega leta (s predloženo zdravstveno dokumentacijo center za socialno delo pridobi mnenje zdravniške komisije, na podlagi katere odloči o pravici).

• Vloga za uveljavitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva

Pravica pripada enemu od staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok. Tisti od staršev, ki se za to odloči, ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost od minimalne plače in sicer do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka.

Pogoj za uveljavitev pravice je:

• skupno stalno prebivališče,
• roditeljska pravica,
• zavarovanje za starševsko varstvo vsaj 12 mesecev v zadnjih 3 letih ali pa status aktivnega iskalca zaposlitve vsaj 12 mesecev v zadnjih 3 letih.

Za uveljavljanje te pravice mora stranka vložiti vlogo najpozneje 30 dni po zapustitvi trga dela pri centru za socialno delo, kjer ima mati stalno prebivališče.

• Vloga za uveljavitev pravice do plačila prispevkov v primeru štirih ali več otrok

Materi, zaposleni za polni delovni čas, pripada v času odmora za dojenje (ko se vrne na delo) na podlagi potrdila specialista pediatra/pediatrinje: 

• nadomestilo za eno uro dnevno za otroka do 9. meseca starosti oziroma
• plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela bruto minimalne plače od 9. do 18. meseca starosti otroka.

Mati nima pravice do nadomestila v času odmora za dojenje, če je za istega otroka  upravičena do nadomestila po tem zakonu ali do delnega plačila za izgubljeni dohodek po tem zakonu.

• Vloga za uveljavitev pravice do nadomestila/plačila prispevkov v času odmora za dojenje

Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1).

Mati ima pravico do starševskega dodatka 77 dni od rojstva otroka, in sicer:

• če imata mati in otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in
• če mati in otrok dejansko živita v Republiki Sloveniji.

Oče ima v obdobju 77 dni od rojstva otroka pravico pod enakimi pogoji kot mati, če mati:

• zapusti otroka,
• trajno ali začasno ni sposobna za nego in varstvo otroka (na podlagi mnenja zdravnika),
• umre.

V tem primeru se pravica skrajša za toliko dni, kolikor je otrok star v času pridobitve pravice do starševskega dodatka s strani očeta in za toliko dni, kolikor je mati to pravico že izrabila.

Po 77. dnevu od rojstva otroka pa ima pravico do starševskega dodatka smiselno in pod enakimi pogoji eden od staršev, o čemer se starša pisno dogovorita že pred uveljavljanjem pravice do starševskega dodatka.

Druga oseba ima pravico pod enakimi pogoji kot starša, če dejansko neguje in varuje otroka. Trajanje pravice se skrajša za toliko dni, kolikor sta jih starša že izrabila.

Pravice do starševskega dodatka nima:

• oče, mati ali druga oseba, ki prejema:
  • nadomestilo plače po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih oziroma drugih zakonih,
  • delno plačilo za izgubljeni dohodek,
  • plačilo prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok;
• otrokova mati ali oče, katere/ga zakonec, zunajzakonski partner/ka ali partner/ka registrirane istospolne partnerske skupnosti prejema:
  • nadomestilo za nego in varstvo otroka,
  • plačilo prispevkov za socialno varnost zaradi pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva,
  • plačilo prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok,
  • delno plačilo za izgubljeni dohodek po tem zakonu za istega otroka.

Pravica v polnem obsegu traja 365 dni od rojstva otroka.

Starševski dodatek se podaljša:

• za 90 dni ob rojstvu dvojčkov;
• za dodatnih 90 dni za vsakega nadaljnjega otroka ob rojstvu več hkrati živorojenih otrok;
• za toliko dni, kot je bila nosečnost krajša od 260 dni ob rojstvu nedonošenčka;
• za 90 dni ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo (na podlagi mnenja pristojne zdravniške komisije, ki ga pridobi center za socialno delo ob predložitvi zdravstvene dokumentacije otroka);
• za 30 dni, kadar starša ob rojstvu otroka že varujeta in vzgajata dva otroka do končanega prvega razreda osnovne šole;
• za 60 dni, kadar starša ob rojstvu otroka že varujeta in vzgajata tri otroke do končanega prvega razreda osnovne šole;
• za 90 dni, kadar starša ob rojstvu otroka že varujeta in vzgajata štiri ali več otrok do končanega prvega razreda osnovne šole.

Pravica preneha z naslednjim dnem, ko niso več izpolnjeni pogoji. Ne glede na to ima mati, oče ali druga oseba, ki v času smrti otroka prejema starševski dodatek, pravico do starševskega dodatka v obsegu, kot ga je do dneva smrti otroka že izrabila in še dodatnih deset dni po smrti otroka. Oče ali druga oseba ima pravico do starševskega dodatka v trajanju, kot ga ima mati, zmanjšanem za toliko dni, kolikor je mati to pravico že izrabila.

Starševski dodatek se izplačuje mesečno in je določen v višini usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji. Trenutno znaša 421,89 EUR.

Pravico uveljavlja mati pod zgoraj navedenimi pogoji, pa tudi oče oziroma druga oseba pri tistem centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno oziroma začasno prebivališče.

Roki za uveljavljanje pravice do starševskega dodatka

Mati uveljavlja pravico:

• 30 dni pred predvidenim datumom poroda, najkasneje pa 30 dni po rojstvu otroka, da pridobi pravico z dnem rojstva otroka,
• če uveljavlja pravico po tem roku, se pravica prizna z dnem vložitve vloge.

Oče uveljavlja pravico najkasneje 30 dni po nastanku dogodka, ki je razlog za pridobitev pravice.   Druga oseba uveljavlja pravico kadarkoli do 365 dni starosti otroka.

• Vloga za uveljavitev pravice do starševskega dodatka

Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca.  Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima mati ali oče s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pod enakimi pogoji lahko pravico uveljavlja tudi druga oseba in posvojitelji, če te pravice ni uveljavil eden od staršev otroka. Rejniki nimajo pravice do pomoči ob rojstvu otroka.

Pomoč ob rojstvu otroka znaša 367,15 EUR, ne glede na materialni položaj družine.

Pravico uveljavljata mati ali oče pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno oziroma začasno prebivališče ali na sedežu njenega delodajalca oz. dejavnosti če nima niti stalnega, niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji ali glede na kraj rojstva otroka. Pravico uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Po tem roku pravice ni več mogoče uveljaviti.

Dodatni napotki za uveljavljanje pravice do pomoči ob rojstvu otroka:

• Pravico do pomoči ob rojstvu otroka je mogoče uveljavljati hkrati z vlogo za uveljavitev pravice do materinskega dopusta ali z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dodatka, v rokih, ki veljajo za uveljavljanje posamezne pravice, vendar najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Mati ali oče lahko uveljavljata pravico do pomoči ob rojstvu otroka pred rojstvom otroka tudi za več pričakovanih otrok.

• Vloga matere za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka (vsebuje tudi pomoč ob rojstvu otroka)
• Vloga za uveljavitev pravice do pomoči ob rojstvu otroka

Dodatek za veliko družino je letni prejemek, ki je namenjen družinam s tremi ali več otroki, ki so mlajši od 18 let oziroma dokler so jih starši dolžni preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja (največ 26 let).

Dodatek za družino s tremi otroki znaša 404,48 EUR, za družino s štirimi ali več otroki pa 491,52 EUR, ne glede na materialni položaj družine. Izplača se v enkratnem znesku.

Pravica se uveljavlja pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na stalno prebivališče družine:

• za vse vlagatelje vloge za otroški dodatek oziroma vloge ob povečanju števila otrok v družini center za socialno delo odloči o pravici do dodatka za veliko družino po uradni dolžnosti in ni potrebno vlagati posebne vloge
• tisti starši, ki niso uveljavljali pravice do otroškega dodatka ali jim pravica do otroškega dodatka ne pripada, morajo vložiti vlogo za uveljavljanje pravice do dodatka za veliko družino v tekočem letu za tekoče leto
• če se staršem s tremi otroki v tekočem letu število otrok v družini poveča, so upravičeni do izplačila razlike do dodatka za družine s štirimi ali več otroki, pri čemer morajo vlogo vložiti najpozneje do konca tekočega leta, v katerem se je število otrok povečalo, razen če so upravičeni do otroškega dodatka (v tem primeru center za socialno delo odloči o pravici do dodatka za veliko družino za razliko po uradni dolžnosti).

• Vloga za uveljavitev pravice do dodatka za veliko družino

Dodatek za nego otroka je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev ali druga oseba za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Do dodatka je upravičen, dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti, po 18. letu pa le, če so ga starši dolžni preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja.

Dodatek za nego otroka je mesečni prejemek, ki znaša 102,40 EUR za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali 204,80 EUR za težko gibalno oviranega otroka ali otroka z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni. O pravici do dodatka za nego otroka odloča center za socialno delo na podlagi strokovnega  mnenja zdravniške komisije; slednja za podajo mnenja potrebuje zdravstvene izvide, priložene k vlogi za dodatek za nego otroka, in strokovna mnenja o otrokovem zdravstvenem stanju.

• Vloga za uveljavitev pravice do dodatka za nego otroka

Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok s potrebo po posebni negi in varstvu. To pomeni, da eden od staršev bodisi zapusti dotedanjo službo, začne delati samo 4 ure na dan ali pa se odjavi iz evidence brezposelnih oseb zato, da ostane doma z otrokom, ki potrebuje posebno nego in varstvo zaradi težke motnje v duševnem razvoju ali težke gibalne oviranosti ali bolezni iz seznama hudih bolezni. Eden od staršev v tem primeru prejema nadomestilo plače v višini 734,15 EUR mesečno (če dela s krajšim delovnim časom od polnega, mu pripada sorazmerni del delnega plačila za izgubljeni dohodek), po zakonu pa mu pripada tudi dodatek za nego otroka.

Pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek je namenjena tudi enemu od staršev, ki doma neguje in varuje dva ali več otrok z zmerno oziroma težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno ali težjo gibalno oviranostjo. V tem primeru torej mati ali oče otroka dobi pravico tudi, če ima dva ali več otrok, ki nimata oziroma nimajo najtežje motnje v razvoju.

Eden od staršev je lahko upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti otroka. Če je otrok iz kakršnega koli razloga v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo (razen, če je to obdobje krajše od 30 dni v letu) ali če je v rejništvu, starši ne morejo uveljavljati te pravice.

Eden od staršev, ki želi doma negovati in varovati enega ali več otrok, mora 30 dni pred zapustitvijo trga dela oziroma najkasneje 30 dni po zapustitvi trga dela ali začetku dela s krajšim delovnim časom na centru za socialno delo, kjer ima otrok stalno prebivališče, vložiti vlogo za uveljavitev delnega plačila za izgubljeni dohodek. Če se pravica ne uveljavlja v tem roku, pripada pravica do delnega plačila z dnem vložitve vloge. Vlogi je treba priložiti zdravniško dokumentacijo, ki ne sme biti starejša od šest mesecev, in fotokopijo dokumenta, iz katerega je razvidna številka transakcijskega računa vlagatelja/ice. Center za socialno delo nato na podlagi mnenja zdravniške komisije vlagatelju/ici izda odločbo.

• Vloga za uveljavitev pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek

Eden od staršev, ki ima v lasti ali uporabi vozilo, ki se razvršča v drugi cestninski razred B, in je ob zadnji še veljavni registraciji vozila uveljavil pravico do 50% znižanja letne dajatve za velike družine za to vozilo, je v primeru nakupa letne vinjete za to vozilo v posameznem letu upravičen do enkratne pomoči v višini razlike nad ceno letne vinjete, določena za drugi cestninski razred A.

Vlogi za uveljavljanje pomoči pri nakupu letne vinjete je potrebno priložiti kopijo računa o nakupu letne vinjete za vozilo drugega cestninskega razreda B.

• Vloga za uveljavitev pravice do pomoči pri nakupu vinjete