Delovna področja CSD

Varstvo odraslih

Centri za socialno delo pomagajo odraslim posameznikom, ki potrebujejo pomoč pri urejanju statusnih vprašanj, pri invalidnosti, bolezni, skrbništvu in pomagajo obsojeni osebi pred, med in po izteku kazni.

  • Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje, kot tudi varovanje premoženjskih in drugih pravic posameznika.

    Sodišče za skrbnika imenuje osebo, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. Obveznost skrbnika je prostovoljna in častna. Če je mogoče in če to ni v nasprotju koristmi varovanca, se imenuje za skrbnika njegov zakonec, zunajzakonski panter ali sorodnik.

    Samo z dovoljenjem centra za socialno delo sme skrbnik odtujiti ali obremeniti varovančeve nepremičnine, odtujiti iz varovančevega premoženja premičnine večje vrednosti, ali razpolagati s premoženjskimi pravicami večje vrednosti, odpovedati se dediščini ali volilu, ali odkloniti darilo, vložiti tožbo otroka za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva, izvesti druge ukrepe, če tako določa zakon.

    Skrbnik mora CSD poročati o svojem delu najmanj enkrat letno.

    • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
    • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
    • Pravilnik o popisu in ocenitvi premoženja oseb pod skrbništvom in o sestavi in vsebini skrbniškega poročila (Uradni list RS, št. 22/19)
    • Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19)
    • Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13)
  • Nasilje v družini je uporaba vsakega fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu. Nasilje je zloraba moči povzročitelja nasilja z namenom, da si podredi in nadzoruje žrtev nasilja.

    Po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini je vsakdo dolžan obvestiti center za socialno delo, policijo ali tožilstvo, kadar sumi, da je žrtev nasilja v družini otrok. Otrok je žrtev nasilja tudi, kadar je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja. Prav tako je potrebno posebno skrb nameniti starejšim osebam, invalidom in osebam, ki zaradi osebnih okoliščin niso sposobne skrbeti same zase.

    Kaj je nasilje?

    • Fizično nasilje: tepež, brcanje, davljenje, porivanje, metanje predmetov, namerno uničevanje osebne lastnine, napad z orožjem ali drugimi predmeti…
    • Psihično nasilje: grožnje, zmerjanje, poniževanje, žaljenje, kritiziranje, omejevanje stikov z družino in prijatelji, ustrahovanje, ignoriranje, ljubosumni izpadi…
    • Spolno nasilje: siljenje v spolne odnose, prepoved uporabe kontracepcijskih sredstev, siljenje v gledanje pornografskega materiala…
    • Ekonomsko nasilje: jemanje denarja, samovoljno upravljanje s tujim premoženjem in/ali denarjem, neenakopravnost pri finančnih odločitvah, onemogočanje zaposlitve, izsiljevanje z denarjem…
    • Zanemarjanje: opustitev ali pomanjkanje skrbi in nege za osebo, ki le-to potrebuje (otrok, starostnik, invalid, bolnik…), npr. pomanjkljiva ali nepopolna skrb za obleko, prehrano, zdravniško oskrbo, vzgojo…

    Vsak kdo, ki doživlja nasilje ali opaža, da nasilje doživlja nekdo v njegovi okolici, se lahko za pomoč obrne na center za socialno delo, sprva v okviru socialno varstvene storitve prva socialna pomoč. Z odraslo žrtvijo nasilja se strokovni delavec pogovorili o težavah, jo motivira in seznani z možnimi rešitvami in oblikami pomoči na centru za socialno delo ali v drugih organizacijah ter jo okrepi pri iskanju virov moči. Skupaj presodita, ali so potrebni takojšnji ukrepi za zaščito žrtve ali za zaščito otrok.

    Center za socialno delo je po uradni dolžnosti dolžan podati prijavo na policijo, če pri svojem delu izve za nasilje v družini ali za ogroženost otrok.

    • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
    • Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 26/99)
    • Zakon o preprečevanju nasilja v družini (Uradni list RS, št. 16/08, 68/16 in 54/17 – ZSV-H)
    • Zakon o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 1/15)

    Več (MDDSZ)

  • Na področju varstva odraslih socialne delavke in delavci nudijo pomoč storilcem/kam prekrškov in/ali kaznivih dejanj ter njihovim svojcem.

    Njihovo delo vključuje:

    • Obravnave, vezano na predkazenske postopke: strokovni delavec ali strokovna delavka prejme obvestilo državnega tožilca, da je odložil pregon ali obvestilo o sklenjenem sporazumu v poravnavi , takrat je njegova/njena naloga, da doseže, da osumljenec opravi delo v splošno korist. Pogovorijo se z osumljencem in se dogovorijo glede področja in vsebine dela. Nato CSD izbere primerno organizacijo za delo v splošno korist, spremlja delo in po opravljenem delu, poda poročilo državnemu tožilcu.
    • V času preiskave preiskovalnemu sodniku posreduje socialno poročilo o življenjskih razmerah obdolženca: najprej preuči zahtevek (ugotovi, kakšnega kaznivega dejanja je osumljen, ali je že bil obravnavan pri CSD in zakaj, prouči obstoječo dokumentacijo, konzultacija s strokovnimi (so)delavci, ki so osebo ali družino že obravnavali, o tem ali gre za novo zadevo), nato se z osumljencem pogovori, lahko opravi tudi obisk na domu. Po zbranih informacijah ( pogovor z osumljencem, družino, uradne evidence CSD), izdela socialno poročilo, ki vsebuje: opis osumljenčevih življenjskih okoliščin, socialne in ekonomske razmere osumljenca in njegove družine, odnose v družini, šolsko in poklicno kariero, odnos do očitanega kaznivega dejanja.
    • Odložitev izvršitve zaporne kazni (odhod v zapor se lahko odloži za določen čas): strokovni delavec ali strokovna sodelavka lahko izdela predlog o odložitvi izvršitve zaporne kazni na predlog obsojenca ali njegove družine ali poda mnenja na zahtevo sodišča o odložitvi izvršitve.
    • Pomoč ob/po odpustu iz zavoda za prestajanje kazni zapora: strokovni delavec ali strokovna delavka obišče obsojenca v zavodu najmanj tri mesece pred odpustom in se pogovori o njegovih načrtih glede življenja po odpustu. Skupaj z obsojencem pripravi osebni načrt življenja po odpustu.
    • Varstveni nadzor-pomeni pomoč obsojencu ob izreku pogojne kazni in pomoč obsojencu na pogojnem odpustu: strokovni delavec ali strokovna delavka z obsojencem podpiše dogovor o vključitvi. Skupaj z obsojencem in svetovalcem se izdela individualni načrt, kjer se določijo naloge, obveznosti in aktivnosti obsojenca.
    • V času prestajanja zaporne kazni- strokovni/a delavec/ka pripravi poročilo za zavod, kjer prestaja zaporno kazen: pogovor z obsojencem in njegovo družino. Strokovni delavec ali strokovna delavka poskrbita, da bo za obsojenca izdelan načrt, ki bo omogočil, da se bo po prestani kazni dejavno vključil v svoje prejšnje socialno okolje.

      Za več informacij se obrnite na CSD.

Na vrh