Delovna področja CSD

Varstvo otrok in družine

  • Namen predhodnega svetovanja je pomagati zakoncema, da ugotovita ali so njuni odnosi omajani do te mere, da je njuna zveza za vsaj enega od njiju nevzdržna ali pa še obstaja možnost za ohranitev njune zveze. Seznanjena sta s posledicami, ki nastanejo z razvezo zakonske zveze zanju in za družino, ter poučena o možnostih za rešitev problema, o zaupanju v varstvo in vzgojo mladoletnih otrok. Če se zakonca nista sporazumela sama, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga strokovni delavec.

    Zakonca se pred vložitvijo tožbe ali predloga za sporazumno razvezo udeležita predhodnega svetovanja, razen če nimata skupnih otrok, če je eden od zakoncev nerazsoden, ima neznano prebivališče ali je pogrešan ter kadar en ali oba živita v tujini.

    Predhodnega svetovanja se udeležita tudi starša, preden sodišču predlagata naj odloči o varstvi in vzgoji otroka, o njegovem preživljanju in o stikih z njima ali z drugimi osebami ali o vprašanju izvajanja starševske skrbi. Predhodnega svetovanja se ne udeležita, če je eden od staršev nerazsoden ali živi v tujini, je pogrešan ali neznanega prebivališča. Namen predhodnega svetovanja je starša opozoriti na varstvo koristi otoka pri urejanju razmerij z otrokom, na dober vpliv sporazumnega urejanja teh razmerij in z možnostjo mediacije. Če se sama nista sporazumela, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga strokovni delavec. V primeru, da strokovni delavec oceni, da sporazum ni v skladu s koristjo otroka, s svojo oceno seznani starša in izdela mnenje za sodišče.

    Predhodno svetovanje poteka tudi pri določitvi stikov otroka z drugo osebo.

    Center za socialno delo po prejemu predloga zakonca oz. starša povabi na predhodno svetovanje. Predhodno svetovanje poteka osebno in brez pooblaščencev. O svetovanju se naredi zapisnik.

    • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
    • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
    • Pravilnik o izvajanju predhodnega svetovanja (Uradni list RS, št. 21/19)
    • Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13)

    Več (MDDSZ)

  • Če zakonca oz. partnerja ugotovita, da obstaja možnost za ohranitev zakonske zveze oz. zunajzakonske skupnosti se lahko udeležita strokovnega svetovanja na centru za socialno delo. S strokovnim svetovanjem, ki se izvaja individualno ali v skupini, se zakoncema pomaga rešiti težave, s katerimi se soočata, in izboljšati njun odnos.

    • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
    • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
    • Pravilnik o izvajanju predhodnega svetovanja (Uradni list RS, št. 21/19)

    Več (MDDSZ)

  • Družinska mediacija je način mirnega in sporazumnega reševanja sporov, ki izvirajo iz medsebojnih družinskih razmerij. Lahko poteka na centru za socialno delo pred začetkom ali po koncu sodnega postopka, s pomočjo mediatorja.

    V mediaciji sodelujeta dva ali več mediantov. Mediacija zagotavlja aktiven pristop vsakega od mediantov in je zato udeležba lahko le prostovoljna. Na mediaciji medianti skupaj ugotovijo kaj je bistvo spora, vsi izrazijo svoja mnenja, ideje, želje, potrebe, težave in bojazni ter poskušajo poiskati rešitev, ki vsaj delno ustreza vsem. V mediaciji ne odloči mediator, temveč medianti sami oblikujejo izid mediacije in sprejmejo morebiten sporazum.

    Mediator je nevtralna in nepristranska oseba, ki ne sodi o vsebini procesa ali končnega dogovora, pomaga pa v sporu določiti interes in načine reševanja spora. Ustvari sproščeno in konstruktivno vzdušje, odpira prostor za komunikacijo in pomaga sprtim mediantom, da zares slišijo drug drugega. Z usmerjenimi vprašanji sistematično vodi mediante proti skupnemu cilju – poštenemu in za vse strani sprejemljivemu dogovoru. Mediator ne sprejema odločitev, ampak prispeva h konstruktivnejši komunikaciji in usmerja proces k skupnemu iskanju rešitev. Mediatorji, ki izvajajo mediacijo na centru za socialno delo so usposobljeni in uvrščeni na seznam pri Ministrstvu za delo, družinsko, socialne zadeve in enake možnosti.

    Katera so temeljna pravila postopka?

    • ohranjanje dostojanstva in spoštljivosti brez žalitev, groženj in nasilja,
    • jasno sporočanje in poslušanje,
    • enakopravnost strank,
    • zaupnost.

    Katere so prednosti mediacije?

    • hitra rešitev spora,
    • učinkovitost in uspešnost,
    • obojestransko zadovoljstvo (sprejemljivost rešitve),
    • ni negativnih tveganj.
    • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
    • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)

    Več (MDDSZ)

  • Center za socialno delo pomaga staršem pri sklenitvi sporazumov, s katerimi dogovorijo odprta vprašanja ob razvezi zakonske zveze ali razpadu zunajzakonske skupnosti. Predvsem je predhodno potrebno rešiti vprašanje vzgoje in varstva skupnih otrok, dogovoriti preživnino ter urediti stike med otrokom in staršem.

    • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
    • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)

    Več (MDDSZ)

  • Starševsko skrb izvajata oba od starša sporazumno v skladu s koristjo otroka. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo, na njuno željo pa tudi mediatorji.

    Kadar starši ne živijo skupaj in otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo obema staršema, odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na njegov razvoj, sporazumno in v skladu s koristjo otroka. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo, na njuno željo pa tudi mediator. Tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, odloča o vprašanjih otrokovega dnevnega življenja in o otrokovem stalnem prebivališču, če s tem ne posega na vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj.

    • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
    • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)

    Več (MDDSZ)

  • Z izvršilnim naslovom določena preživnina se uskladi enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji. Uskladitev se opravi v mesecu januarju, pri čemer se upošteva kumulativna rast cen življenjskih potrebščin od meseca, od katerega je bila preživnina nazadnje določena ali usklajena. Količnik uskladitve preživnin objavi minister, pristojen za družino, v Uradnem listu Republike Slovenije.

    Center za socialno delo pisno obvesti upravičenca in zavezanca o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine. To obvestilo je skupaj s sodno poravnavo, pravnomočno sodno odločbo oz. z izvršljivim notarskim zapisom izvršilni naslov.

    • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
    • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)

    Več (MDDSZ)

  • Za očeta otroka rojenega v zakonski zvezi, velja mož otrokove matere. Oče otroka ne poda posebnega priznanja.

    Za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi velja moški, ki prizna očetovstvo ali se le to ugotovi s sodno odločbo. Očetovstvo lahko prizna pri centru za socialno delo, pred matičarjem, v javni listini ali v oporoki. Kadar mati na centru za socialno delo poda izjavo, kdo je otrokov oče, pristojni center pozove to osebo, da prizna očetovstvo. Z izjavo očeta se mora mati strinjati. V kolikor se ne strinjata, je potrebno začeti postopek za ugotovitev očetovstva na sodišču.

    • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
    • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
  • Sodišče lahko iz utemeljenih razlogov dovoli sklenitev zakonske zveze otroku, ki je že dopolnil 15 let, če je dosegel tako telesno in duševno zrelost, da lahko razume pomen in posledice pravic ter obveznosti, ki nastanejo s sklenitvijo zakonske zveze. Naloga centra za socialno delo je, da na zaprosilo sodišča pripravi mnenje.

    • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
    • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
    • Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19)
  • Postopek za pridobitev popolne poslovne sposobnosti se začne na predlog otroka, ki je postal roditelj, ali z njegovim soglasjem na predlog centra za socialno delo.

    • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
    • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
    • Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19)
  • Sodišče in center za socialno delo morata izvesti potrebna dejanja in ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi. Starši imajo pred vsemi drugimi pravico in obveznost varovati pravice in koristi svojega otroka, zato država izvede ukrepe le takrat, ko starši te svoje pravice in obveznosti ne izvajajo, ali je ne izvajajo v korist otroka.

    Ukrepi za varstvo koristi otroka so začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepi trajnejšega značaja.

    Ukrepe za varstvo koristi otroka izreka sodišče, če ugotovi, da je otrok ogrožen. Center za socialno delo je lahko predlagatelj ukrepa, udeleženec v postopkih na sodišču in sodišču poda svoje mnenje. Pred odločitvijo sodišča o ukrepu trajnejšega značaja center izdela načrt pomoči družini in otroku. Po izreku ukrepa sodeluje z družino, ji nudi pomoč ter spremlja izvajaje načrta pomoči družini in otroku.

    Sodišče izreče ukrep s katerim so starši čim manj omejeni pri izvajanju starševske skrbi, če je z njim mogoče dovolj zavarovati koristi otroka, prav tako vedno izreče ukrep, s katerim se otrok staršem ne odvzame, če je z drugim ukrepom mogoče dovolj zavarovati koristi otroka.

    • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
    • Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 26/99)
    • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
    • Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19)

    Več (MDDSZ)

  • Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok, namenjeno otrokom, ki začasno ne morejo bivati v matični družini. Namen rejništva je, da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, vzgoja, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje ter delo.

    Oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, vloži vlogo za izvajanje rejniške dejavnosti z dokazili na centru za socialno delo. Center po prejemu vloge ugotovi, ali kandidat izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti in izdela oceno o primernosti kandidata in njegove družine.

    O namestitvi v rejništvo odloča sodišče. Po namestitvi otroka v rejništvo si center za socialno delo prizadeva, da se odpravijo vzroki, zaradi katerih je bil otrok nameščen v rejništvo.

    • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
    • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
    • Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 – odl. US, 114/06 – ZUTPG, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 22/19)
    • Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje zakona o izvajanju rejniške dejavnosti
    • Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19)

    Več (MDDSZ)

  • Posvojitev je posebna oblika varstva otrok, kadar otrok nima živih staršev, so neznani ali po otrokovem rojstvu privolijo v posvojitev. Privolitev staršev ni potrebna, kadar jim je bila odvzeta starševska skrb ali če trajno niso sposobni izraziti svoje volje.

    Zakonca, zunajzakonska partnerja ali posameznik na centru za socialno delo vloži pisno prijavo, s katero izrazi željo za posvojitev otroka. Center pripravi strokovno mnenje in podeli status kandidata za posvojitev. Center za socialno delo med vsemi kandidati glede na otrokove značilnosti in potrebe, želje, ki jih je izrazil kandidat, strokovno mnenje, željo bioloških staršev in čas vpisa v centralno zbirko kandidatov izbere najprimernejšega kandidata.

    O posvojitvi odloča sodišče.

    S posvojitvijo nastanejo med otrokom (in njegovimi potomci) ter posvojiteljem (in njegovimi sorodniki) enaka razmerja kakor med sorodniki. S posvojitvijo prenehajo pravice in obveznosti otroka do njegovih staršev in drugih sorodnikov ter pravice in obveznosti staršev in sorodnikov do njega. Če posvoji otroka zakonec ali zunajzakonski partner enega od otrokovih staršev, ne prenehajo pravice in obveznosti otroka do tega od staršev in njegovih sorodnikov ter pravice in obveznosti tega od staršev in njegovih sorodnikov do otroka.

    Posvojitve se ne more razvezati.

    • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
    • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
    • Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19)

    Več (MDDSZ)

  • Za otroka, ki nima živih staršev, lahko sodišče sorodniku, če je to otroku v korist, podeli starševsko skrb. Sorodnik je oseba, ki je z otrokom v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do vštetega drugega kolena ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena.

    S podelitvijo starševske skrbi pridobi oseba, ki ji je podeljena starševska skrb za otroka, enake obveznosti in pravice, kot bi jih imeli otrokovi starši in postane zakoniti zastopnik otroka. Oseba, ki ji je podeljena starševska skrb, mora otroka preživljati.

    O podelitvi starševske skrbi odločajo sodišča.

    • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
    • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
    • Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19)

    Več (MDDSZ)

  • Namen skrbništva za otroke je, da se s skrbjo ter z vzgojo in izobraževanjem vsestransko razvije njihova osebnost, tako da se usposobijo za samostojno življenje in delo ter da se zagotovi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic otroka.

    Otroka, ki nima staršev ali za katerega starši ne skrbijo, postavi sodišče pod skrbništvo in mu imenuje skrbnika. Skrbnik mora skrbeti za otroka z enako skrbnostjo kot starši, le da ga ni dolžan preživljati in imeti pri sebi.

    Za skrbnika se imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. Obveznost skrbnika je prostovoljna in častna.

    Skrbnik sme samo z dovoljenjem centa za socialno delo vpisati ali izpisati otroka iz šole ali spremeniti vrsto izobraževanja, odločati o izbiri otrokovega poklica ali opravljanju njegovega poklica ter izvesti druge pomembnejše ukrepe glede otroka, če tako določa zakon.

    Skrbnik mora CSD poročati o svojem delu najmanj enkrat letno.

    Center za socialno delo imenuje skrbnika za posebni primer (kolizijskega skrbnika) otroku, če so koristi staršev in otroka v navzkrižju.

    • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
    • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
    • Pravilnik o popisu in ocenitvi premoženja oseb pod skrbništvom in o sestavi in vsebini skrbniškega poročila (Uradni list RS, št. 22/19)
    • Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19)
    • Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13)

    Več (MDDSZ)

Na vrh