Delovna področja CSD

Varstvo otrok in družine

V nadaljevanju so naštete in na kratko opisane naloge centra za socialno delo, kadar gre za varstvo otrok in družine. Za več informacij o posamezni pravici, storitvi ali nalogi centra se obrnite na vaš krajevno pristojni center za socialno delo ali na spletno stran ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

  • Poroka mladoletne osebe in poroka med osebami, ki so v sorodstveni vezi (med otroki bratov in sester, med otroki polbratov in polsester, med skrbnikom in varovancem).

    Center za socialno delo preveri ali je poroka v mladoletnikovo korist in ugotovi ali so njegove pravice ustrezno zavarovane. Strokovni delavec ali delavka centra za socialno delo se pogovori s starši, z mladoletnikom in drugimi ključnimi osebami. Nato se sestane strokovni tim, ki pregleda vse podatke in informacije, strokovni delavec izda odločbo, s katero center za socialno delo poroko dovoli ali ne dovoli.

    • Ob prenehanju zunajzakonske skupnosti, v katero so vključeni mladoletni otroci, staršem center za socialno delo nudi strokovno pomoč pri sklepanju sporazuma o nadaljnjem varstvu in vzgoji otrok, stikih in preživnini.

      V okviru te naloge vam na centru za socialno delo pomagajo pri dogovarjanju, če se starši soočate z različnimi stališči glede pomembnih zadev, ki se tičejo otroka (sprememba vrtca ali šole, osebnega imena, stalnega prebivališča, ipd.).

    • Pomoč staršem ali skrbnikom pri sporazumu o določitvi/spremembi otrokovega imena. V primeru, da sodišče odloča o spremembi imena, ker se starša nista mogla sporazumeti, poda center za socialno delo mnenje o otrokovih koristih.

    • Že pred rojstvom otroka lahko bodoča starša, ki nista v zakonski zvezi, priznata očetovstvo ali materinstvo otroka. To storita na krajevno pristojnem centru za socialno delo.

      Starš ali otrokov skrbnik ima pravico do izpodbijanja starševstva. Naloga centra za socialno delo je da informira starša z uvedbo postopka izpodbijanja starševstva, o poteku in pomenu za otroka in z odločbo postavi skrbnika za posebni primer (osebo, ki bo skrbela izključno za varovanje koristi otroka).

    • Kadar se starši ob razvezi ali prenehanju skupnega življenja ne moreta dogovoriti glede preživljanja in varstva skupnih otrok ter se sporazumeti o stikih, o tem odloča sodišče, ki si pridobi mnenje centra za socialno delo o koristi otroka. Strokovni delavec/delavka na centru za socialno delo skozi delovni odnos s staršema in otrokom ugotavlja najboljše koristi za otroka in o tem napiše mnenje, ki ga predloži sodišču, ki odloča o stikih, varstvu, vzgoji in/ali preživljanju otroka.

    • Starši smejo s privolitvijo centra za socialno delo odtujiti ali obremeniti stvari iz premoženja svojega otroka samo zaradi njegovega preživljanja, vzgoje in oskrbe, ali izobrazbe, ali če to zahteva kakšna druga njegova korist.

  • Ukrepi centra za socialno delo temeljijo na zaščiti otroka in ne na kaznovanju staršev za njihova dejanja; če starši ne poskrbijo za svojega otroka, center za socialno delo poseže v njihovo starševsko pravico z namenom zavarovati otroka. Najprej izbere ukrep, ki bo starše in otroka najmanj prizadel, pa bo vendar z njim dosežen želeni učinek, (svetovanje staršem, učiti starše kako negovati in vzgajati otroka, jih napotiti v vzgojno, zdravstveno, svetovalno institucijo, določiti stalni nadzor nad izvrševanjem starševske skrbi, pomagati staršem pri urejanju življenjskih razmer). Skrajni ukrep je umik otroka iz družine in namestitev v rejniško oskrbo ali institucijo.

    • Namen skrbništva nad mladoletno osebo je skrb, vzgoja in izobrazba s katero otrok vsestransko razvije osebnost in se ga usposobi za samostojno življenje ter delo. Zajema tudi skrb za mladoletnikovo premoženje, pravice in koristi. S tem ukrepom se nadomešča skrb staršev, ki nočejo, ne morejo ali ne smejo skrbeti za otroka.

    • Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok, namenjeno otrokom, ki začasno, krajši ali daljši čas, ne morejo bivati v družini. Namen rejništva je, da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje ter delo. Delo strokovnega delavca na področju rejništva zajema širok obseg nalog – od ureditve namestitve otroka v rejniško družino, spremljanja rejništva, dela s kandidati za rejnike, urejanja statusa rejnika, izobraževanja rejnic in rejnikov, do skupinskega dela z otroki v rejništvu in z njihovimi družinami.

    • Če je zaradi otrokovih osebnostnih ali vedenjskih težav, ki bistveno ogroža njegov zdrav razvoj, na lastno pobudo ali na predlog staršev, se otroka oziroma mladostnika lahko namesti v zavod. Razlogi za tak ukrep so navadno podani pri mladoletniku samem, čeprav so težave pri otroku pogosto posledica zanemarjanja vzgoje in varstva. V okviru institucionalnega varstva, ob pomoči različnih strokovnjakov, ki so v zavodu z namenom, da mladostniku pomagajo, je priložnost da zaključi šolanje in pridobi pozitivne izkušnje za življenje. Starostna meja, do katere je mladostnik v zavodu, je 18 let, po tem pa lahko ostane v zavodu le, če v to izrecno privoli.

    • Posvojitev je posebna oblika varstva otrok, kadar so starši neznani, ali če so privolili, da dajo otroka v posvojitev. Privolitev staršev ni potrebna, kadar jim je bila odvzeta starševska skrb, ali če trajno niso sposobni izraziti svoje volje, kar sodišče ugotovi v posebnem postopku. S posvojitvijo nastane med posvojiteljem/ico in posvojencem/ko enako razmerje, kot je med starši in otroci. Posvojitev je trajna in se ne more razvezati. Naloge strokovnega delavca/strokovne delavke obsegajo delo s posvojitelji-pridobivanje informacij, pogovor s parom, obisk na domu, vključitev in spremljanje para v programu priprave na posvojitev. Strokovni tim nato presodi ali par izpolnjuje pogoje za posvojitev. V primeru pozitivne presoje se par vpiše v evidenco potencialnih posvojiteljev.

Na vrh