Delovna področja CSD

Varstvo otrok in družine

Predhodno svetovanje

Namen predhodnega svetovanja je pomagati zakoncema, da ugotovita ali so njuni odnosi omajani do te mere, da je njuna zveza za vsaj enega od njiju nevzdržna ali pa še obstaja možnost za ohranitev njune zveze. Seznanjena sta s posledicami, ki nastanejo z razvezo zakonske zveze zanju in za družino, ter poučena o možnostih za rešitev problema, o zaupanju v varstvo in vzgojo mladoletnih otrok. Če se zakonca nista sporazumela sama, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga strokovni delavec.

Zakonca se pred vložitvijo tožbe ali predloga za sporazumno razvezo udeležita predhodnega svetovanja, razen če nimata skupnih otrok, če je eden od zakoncev nerazsoden, ima neznano prebivališče ali je pogrešan ter kadar en ali oba živita v tujini.

Predhodnega svetovanja se udeležita tudi starša, preden sodišču predlagata naj odloči o varstvi in vzgoji otroka, o njegovem preživljanju in o stikih z njima ali z drugimi osebami ali o vprašanju izvajanja starševske skrbi. Predhodnega svetovanja se ne udeležita, če je eden od staršev nerazsoden ali živi v tujini, je pogrešan ali neznanega prebivališča. Namen predhodnega svetovanja je starša opozoriti na varstvo koristi otoka pri urejanju razmerij z otrokom, na dober vpliv sporazumnega urejanja teh razmerij in z možnostjo mediacije. Če se sama nista sporazumela, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga strokovni delavec. V primeru, da strokovni delavec oceni, da sporazum ni v skladu s koristjo otroka, s svojo oceno seznani starša in izdela mnenje za sodišče.

Predhodno svetovanje poteka tudi pri določitvi stikov otroka z drugo osebo.

Center za socialno delo po prejemu predloga zakonca oz. starša povabi na predhodno svetovanje. Predhodno svetovanje poteka osebno in brez pooblaščencev. O svetovanju se naredi zapisnik.

  • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
  • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
  • Pravilnik o izvajanju predhodnega svetovanja (Uradni list RS, št. 21/19)
  • Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13)

Več

Strokovno svetovanje paru

Če zakonca oz. partnerja ugotovita, da obstaja možnost za ohranitev zakonske zveze oz. zunajzakonske skupnosti se lahko udeležita strokovnega svetovanja na centru za socialno delo. S strokovnim svetovanjem, ki se izvaja individualno ali v skupini, se zakoncema pomaga rešiti težave, s katerimi se soočata, in izboljšati njun odnos.

  • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
  • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
  • Pravilnik o izvajanju predhodnega svetovanja (Uradni list RS, št. 21/19)

Družinska mediacija

Mediacija je proces, v katerem nevtralna oseba – mediator, z dogovarjanjem in pogajanji pomaga pri iskanju sporazumne rešitve spora ali težave:

  • med partnerjema / zakoncema,
  • otroci in starši,
  • med sorodniki

VLOGA MEDIATORJA

Kot neodvisen in nevtralen strokovnjak skrbi za proces, kjer ustvari sproščeno in konstruktivno vzdušje, odpira prostor za komunikacijo in pomaga sprtim družinskim članom, da zares slišijo drug drugega. Z usmerjenimi vprašanji sistematično vodi družinske člane proti skupnemu cilju – poštenemu in za vse strani sprejemljivemu dogovoru.

Mediator ne sprejema odločitev, ampak prispeva h konstruktivni komunikaciji in usmerja proces k skupnemu iskanju rešitve.

Kot nevtralen in nepristranski ne sodi o vsebini procesa ali končnega dogovora, pomaga pa v sporu določiti interese in načine reševanja. Pri tem je dolžan upoštevati načelo največje koristi otroka.

VLOGA MEDIANTA

Medianti so udeleženci v mediaciji, ki poskušajo ob pomoči mediatorja najti skupno sprejemljivo rešitev težave ali spora.

Mediant mora sam aktivno iskati rešitve in spoštovati pravila mediacije.

POSTOPEK MEDIACIJE

V procesu mediator najprej predstavi postopek in namen mediacije ter vlogo CSD.

Medianta predstavita težavo, npr. pri urejanju vzgoje in varstva otrok, določitvi preživnine in stikov otrok s starši.

Mediator v nadaljevanju povzema stališča mediantov, v katerih se strinjata in v katerih se ne strinjata. Skupaj z njima, s pomočjo različnih tehnik mediacije, išče možnosti in rešitve.

Mediacija se lahko zaključi s sporazumom, ki ga podpišeta oba udeležena v procesu in ga kot predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze ali predlog za sklenitev sodne poravnave vložita na sodišče.

Če ne dosežeta sporazuma, mediator povzame opredeljena stališča in dosežen napredek ter zaključi proces. Medianta lahko vložita predlog na sodišču.

PREDNOSTI MEDIACIJE

  • Hitra rešitev: omejevanje stroškov v obliki časa, denarja in stresa.
  • Prilagojena rešitev, ki upošteva interese in širšo rešitev – je več kot prvotno nesoglasje.
  • Učinkovitost in uspešnost – trajna rešitev.
  • Obojestranska sprejemljivost rešitve – ohraniti odnos ali ga spoštljivo končati.
  • Ni negativnih tveganj.
Mediacija na CSD je za družine z otroki brezplačna.

TEMELJNA PRAVILA, KI VELJAJO V PROCESU MEDIACIJE

Mediator na profesionalen in strukturiran način vodi zaupen proces, v katerem se zagotavlja:

  • lastna odgovornost strank – spor rešujete z dogovorom sami, ob upoštevanju interesov vseh;
  • dostojanstvo in spoštljivost, brez žalitev, groženj in nasilja;
  • slišanost, poslušanje, enakopravnost in zaupnost vseh udeleženih v procesu.

VKLJUČITEV V POSTOPEK MEDIACIJE

Proces mediacije temelji na prostovoljni vključitvi.

Predlog za vključitev v mediacijo lahko poda eden od udeležencev, CSD nato povabi drugega, lahko pa predlog podata oba.

Mediacija se lahko začne, ko oba udeleženca podata soglasje za vključitev v mediacijo ter s podpisom dogovora o mediaciji in izjave o zaupnosti.

Mediacija se izvaja na krajevno pristojnem CSD, glede na stalno bivališče ene od strank, v prostorih CSD ali enote CSD.

MEDIACIJA NA CSD

V mediacijo se vključite, če želite prevzeti odgovornost za rešitev težave ali spora in takrat, ko želite ohraniti odnos oziroma ga spoštljivo končati.

Obsega pomoč pri urejanju osebnih in premoženjskih razmerij.

Mediacija na CSD se lahko izvaja pred začetkom sodnega postopka z namenom oblikovati predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze ali predlog za sklenitev sodne poravnave o varstvu in vzgoji otroka, o njegovem preživljanju in o stikih s starši ali z drugimi osebami, ali o vprašanjih izvajanja starševske skrbi.

Za mediacijo se lahko odločite v postopku predhodnega svetovanja na CSD ob razvezi zakonske zveze, ob razpadu zunajzakonske skupnosti ali samostojno.

Mediatorji na CSD so posebej usposobljeni strokovni delavci CSD, ki so uvrščeni na seznam mediatorjev pri ministrstvu, pristojnemu za družino.

Mediacija lahko poteka v paru mediator – komediator.

Doseženi dogovori se zabeležijo v obliki seznama dogovorov in sporazuma o rešitvi spora.

Glede na vaše potrebe in želje se bomo dogovorili o lokaciji in uri mediacijskih srečanj

Vas zanima ali bi bila mediacija pravi način za rešitev vašega spora? Preizkusite s pomočjo tega vprašalnika.
Bi želeli pričeti s postopkom mediacije na centru za socialno delo? Izpolnite soglasje in ga posredujte na svoj center.

    Pravne podlage:
  • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A in 28/19)
  • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19 in 67/19 – ZMatR-C)
  • Pravilnik o izvajanju mediacije po Družinskem zakoniku (Uradni list RS, št. 76/19)

Pomoč staršem pri sklenitvi sporazumov

Center za socialno delo pomaga staršem pri sklenitvi sporazumov, s katerimi dogovorijo odprta vprašanja ob razvezi zakonske zveze ali razpadu zunajzakonske skupnosti. Predvsem je predhodno potrebno rešiti vprašanje vzgoje in varstva skupnih otrok, dogovoriti preživnino ter urediti stike med otrokom in staršem.

  • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
  • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)

Pomoč staršem pri sklenitvi sporazuma o izvajanju starševske skrbi

Starševsko skrb izvajata oba od starša sporazumno v skladu s koristjo otroka. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo, na njuno željo pa tudi mediatorji.

Kadar starši ne živijo skupaj in otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo obema staršema, odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na njegov razvoj, sporazumno in v skladu s koristjo otroka. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo, na njuno željo pa tudi mediator. Tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, odloča o vprašanjih otrokovega dnevnega življenja in o otrokovem stalnem prebivališču, če s tem ne posega na vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj.

  • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
  • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)

Obvestila o uskladitvi preživnin

Z izvršilnim naslovom določena preživnina se uskladi enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji. Uskladitev se opravi v mesecu januarju, pri čemer se upošteva kumulativna rast cen življenjskih potrebščin od meseca, od katerega je bila preživnina nazadnje določena ali usklajena. Količnik uskladitve preživnin objavi minister, pristojen za družino, v Uradnem listu Republike Slovenije.

Center za socialno delo pisno obvesti upravičenca in zavezanca o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine. To obvestilo je skupaj s sodno poravnavo, pravnomočno sodno odločbo oz. z izvršljivim notarskim zapisom izvršilni naslov.

  • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
  • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)

Priznanje očetovstva

Za očeta otroka rojenega v zakonski zvezi, velja mož otrokove matere. Oče otroka ne poda posebnega priznanja.

Za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi velja moški, ki prizna očetovstvo ali se le to ugotovi s sodno odločbo. Očetovstvo lahko prizna pri centru za socialno delo, pred matičarjem, v javni listini ali v oporoki. Kadar mati na centru za socialno delo poda izjavo, kdo je otrokov oče, pristojni center pozove to osebo, da prizna očetovstvo. Z izjavo očeta se mora mati strinjati. V kolikor se ne strinjata, je potrebno začeti postopek za ugotovitev očetovstva na sodišču.

  • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
  • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)

Spregled mladoletnosti in poroka

Sodišče lahko iz utemeljenih razlogov dovoli sklenitev zakonske zveze otroku, ki je že dopolnil 15 let, če je dosegel tako telesno in duševno zrelost, da lahko razume pomen in posledice pravic ter obveznosti, ki nastanejo s sklenitvijo zakonske zveze. Naloga centra za socialno delo je, da na zaprosilo sodišča pripravi mnenje.

  • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
  • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
  • Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19)

Pridobitev popolne poslovne sposobnosti otroka, ki je postal roditelj

Postopek za pridobitev popolne poslovne sposobnosti se začne na predlog otroka, ki je postal roditelj, ali z njegovim soglasjem na predlog centra za socialno delo.

  • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
  • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
  • Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19)

Ukrepi za varstvo koristi otroka

Sodišče in center za socialno delo morata izvesti potrebna dejanja in ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi. Starši imajo pred vsemi drugimi pravico in obveznost varovati pravice in koristi svojega otroka, zato država izvede ukrepe le takrat, ko starši te svoje pravice in obveznosti ne izvajajo, ali je ne izvajajo v korist otroka.

Ukrepi za varstvo koristi otroka so začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepi trajnejšega značaja.

Ukrepe za varstvo koristi otroka izreka sodišče, če ugotovi, da je otrok ogrožen. Center za socialno delo je lahko predlagatelj ukrepa, udeleženec v postopkih na sodišču in sodišču poda svoje mnenje. Pred odločitvijo sodišča o ukrepu trajnejšega značaja center izdela načrt pomoči družini in otroku. Po izreku ukrepa sodeluje z družino, ji nudi pomoč ter spremlja izvajaje načrta pomoči družini in otroku.

Sodišče izreče ukrep s katerim so starši čim manj omejeni pri izvajanju starševske skrbi, če je z njim mogoče dovolj zavarovati koristi otroka, prav tako vedno izreče ukrep, s katerim se otrok staršem ne odvzame, če je z drugim ukrepom mogoče dovolj zavarovati koristi otroka.

  • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
  • Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 26/99)
  • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
  • Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19)

Več

Rejništvo

Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok, namenjeno otrokom, ki začasno ne morejo bivati v matični družini. Namen rejništva je, da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, vzgoja, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje ter delo.

Oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, vloži vlogo za izvajanje rejniške dejavnosti z dokazili na centru za socialno delo. Center po prejemu vloge ugotovi, ali kandidat izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti in izdela oceno o primernosti kandidata in njegove družine.

O namestitvi v rejništvo odloča sodišče. Po namestitvi otroka v rejništvo si center za socialno delo prizadeva, da se odpravijo vzroki, zaradi katerih je bil otrok nameščen v rejništvo.

  • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A in 28/19)
  • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19 in 67/19 – ZMatR-C)
  • Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 – odl. US, 114/06 – ZUTPG, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 22/19)
  • Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 77/19)
  • Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 77/19)

Več (MDDSZ)

Posvojitev

Posvojitev je posebna oblika varstva otrok, kadar otrok nima živih staršev, so neznani ali po otrokovem rojstvu privolijo v posvojitev. Privolitev staršev ni potrebna, kadar jim je bila odvzeta starševska skrb ali če trajno niso sposobni izraziti svoje volje.

Zakonca, zunajzakonska partnerja ali posameznik na centru za socialno delo vloži pisno prijavo, s katero izrazi željo za posvojitev otroka. Center pripravi strokovno mnenje in podeli status kandidata za posvojitev. Center za socialno delo med vsemi kandidati glede na otrokove značilnosti in potrebe, želje, ki jih je izrazil kandidat, strokovno mnenje, željo bioloških staršev in čas vpisa v centralno zbirko kandidatov izbere najprimernejšega kandidata.

O posvojitvi odloča sodišče.

S posvojitvijo nastanejo med otrokom (in njegovimi potomci) ter posvojiteljem (in njegovimi sorodniki) enaka razmerja kakor med sorodniki. S posvojitvijo prenehajo pravice in obveznosti otroka do njegovih staršev in drugih sorodnikov ter pravice in obveznosti staršev in sorodnikov do njega. Če posvoji otroka zakonec ali zunajzakonski partner enega od otrokovih staršev, ne prenehajo pravice in obveznosti otroka do tega od staršev in njegovih sorodnikov ter pravice in obveznosti tega od staršev in njegovih sorodnikov do otroka.

Posvojitve se ne more razvezati.

  • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
  • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
  • Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19)

Več (MDDSZ)

Podelitev starševske skrbi

Za otroka, ki nima živih staršev, lahko sodišče sorodniku, če je to otroku v korist, podeli starševsko skrb. Sorodnik je oseba, ki je z otrokom v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do vštetega drugega kolena ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena.

S podelitvijo starševske skrbi pridobi oseba, ki ji je podeljena starševska skrb za otroka, enake obveznosti in pravice, kot bi jih imeli otrokovi starši in postane zakoniti zastopnik otroka. Oseba, ki ji je podeljena starševska skrb, mora otroka preživljati.

O podelitvi starševske skrbi odločajo sodišča.

  • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
  • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
  • Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19)

Več (MDDSZ)

Skrbništvo

Namen skrbništva za otroke je, da se s skrbjo ter z vzgojo in izobraževanjem vsestransko razvije njihova osebnost, tako da se usposobijo za samostojno življenje in delo ter da se zagotovi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic otroka.

Otroka, ki nima staršev ali za katerega starši ne skrbijo, postavi sodišče pod skrbništvo in mu imenuje skrbnika. Skrbnik mora skrbeti za otroka z enako skrbnostjo kot starši, le da ga ni dolžan preživljati in imeti pri sebi.

Za skrbnika se imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. Obveznost skrbnika je prostovoljna in častna.

Skrbnik sme samo z dovoljenjem centa za socialno delo vpisati ali izpisati otroka iz šole ali spremeniti vrsto izobraževanja, odločati o izbiri otrokovega poklica ali opravljanju njegovega poklica ter izvesti druge pomembnejše ukrepe glede otroka, če tako določa zakon.

Skrbnik mora CSD poročati o svojem delu najmanj enkrat letno.

Center za socialno delo imenuje skrbnika za posebni primer (kolizijskega skrbnika) otroku, če so koristi staršev in otroka v navzkrižju.

  • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
  • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
  • Pravilnik o popisu in ocenitvi premoženja oseb pod skrbništvom in o sestavi in vsebini skrbniškega poročila (Uradni list RS, št. 22/19)
  • Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19)
  • Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13)

Več

Na vrh