Izobraževanja

Rejništvo

Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje, namenjena otrokom, ki začasno krajši ali daljši čas ne morejo bivati v družini. Namen rejništva je, da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje ter delo.

Rejništvo je institut družinskega prava, urejen v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Izvajanje rejniške dejavnosti pa je predmet posebnega urejanja v Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti. Ta zakon ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje dejavnosti, način izvajanja rejniške dejavnosti, način in njeno financiranje ter nekatera druga vprašanja povezana z izvajanjem rejniške dejavnosti.

Na podlagi 75. člena ZIRD je bil sprejet tudi Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje zakona o izvajanju rejniške dejavnosti, kjer je država Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije poverila nalogo usposabljanja kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti in usposabljanja rejnikov.

Več o rejništvu na: MDDSZ

Kako postanem rejnik/ca?

Oseba, ki želi postati rejnik ali rejnica poda vlogo na centru za socialno delo, kjer ima stalno prebivališče. S tem sproži postopek za pridobivanja dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti. Center za socialno delo pripravi oceno primernosti kandidata/ke in njegove družine, ki jo posreduje komisiji pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V kolikor komisija oceni, da kandidat izpolnjuje vse pogoje ter je primeren za izvajanje za izvajanje rejniške dejavnosti, ga napoti na usposabljanje, ki ga izvaja Skupnost centrov za socialno delo Slovenije. Po zaključku usposabljanja kandidat pridobi dovoljenje za opravljanje rejniške dejavnosti in je vpisan na listo rejnic in rejnikov.

Seznam CSD

Rejniško društvo Slovenije

Program usposabljanja kandidatov in rejnikov

Program usposabljanja kandidatk in kandidatov za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti ter rejnic in rejnikov po zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti

Država je v zakonodaji, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti, z namenom izboljšati delovanje celotnega sistema, zavezala rejnike in rejnice, da se morajo redno usposabljati in svoje znanje nadgrajevati. Rejniki in rejnice se morajo ves čas, dokler izvajajo rejniško dejavnost usposabljati na način, kot to predpisuje zakon. Država je na tak način pristopila k vseživljenjskemu usposabljanju izvajalcev rejniške dejavnosti.

Skupnost centrov za socialno delo Slovenije izvaja obvezno usposabljanje tako za kandidate/ke, ki želijo postati rejniki/ce in pridobiti dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti, kot tudi za rejnike/ce, ki so dovoljenje že pridobili in že izvajajo rejniško dejavnost.

Usposabljanje rejnic in rejnikov izvajamo na podlagi Pravilnika o pogojih in postopkih za izvajanje Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti. Program usposabljanja izvajamo od leta 2006 dalje, v zakonskem obsegu predpisanih vsebin in številu ur.

Za posameznika, ki se odloči, da želi postati rejnik/ca, je v postopku pridobitve dovoljenja obvezna udeležba na usposabljanju, v skupnem obsegu 10-12 ur. Po uspešno opravljenem usposabljanju kandidat/ka postane rejnik/ca in pridobi dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti. Vsi rejniki in rejnice z veljavnim dovoljenjem za izvajanje rejniške dejavnosti se morajo ves čas izvajanja rejniške dejavnosti redno izobraževati, v zakonsko predpisanem časovnem obsegu ur (20 - 25 ). Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti v 28. členu določa, da se mora rejnik/ca, dokler izvaja rejniško dejavnost, najmanj enkrat v petih letih udeležiti usposabljanj.

Manjša usposabljanja in seminarje organizirajo tudi centri za socialno delo za vse rejnike in rejnice na svojem območju, najmanj enkrat letno. Vseživljenjsko učenje rejnic in rejnikov obsega tudi sodelovanje na srečanjih skupin rejnic in rejnikov, udeležbo na različnih skupnostnih dejavnostih za rejniške družine ter sodelovanje v drugih podpornih programih.

Program usposabljanja kandidatk/ov za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti

Oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, vloži vlogo za izvajanje rejniške dejavnosti z ustreznimi dokazili pri krajevno pristojnem centru za socialno delo. Center za socialno delo ugotovi ali kandidat/ka izpolnjuje pogoje ter izdela oceno primernosti kandidata, ki jo pošlje na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Komisija za izbor kandidatk in kandidatov, v primeru, da izpolnjuje vse pogoje, napoti na obvezno 10-12 urno usposabljanje. Usposabljanje za kandidate in kandidatke izvajamo v dveh delih (dva izobraževalna dneva), udeležba na obeh delih usposabljanja je pogoj za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti.

V prvem delu usposabljanja kandidatom in kandidatkam predstavimo zakonske predpise, ki urejajo rejniško dejavnost, razmerja med rejnikom in otrokom v rejniški družini, sodelovanje v individualni projektni skupini ter predstavimo rejniški sistem. Kandidatom in kandidatkam predstavimo razvoj otroka in čustvene potrebe otroka, s poudarkom na čustvenih potrebah otrok v rejništvu. V zaključnem delu poteka delo v skupinah, kjer kandidati/ke v delavnici aktivno sodelujejo in razmišljajo o sodelovanju v rejniškem sistemu.

V drugem delu usposabljanja kandidatom in kandidatkam predstavimo vsebine iz področja psihologije družine, seznanimo jih s posebnostmi rejniške družine in opozorimo na pomembnost sodelovanja z matično družino. V zadnjem delu usposabljanja se kandidatom in kandidatkam pridruži rejniška družina, sledi pogovor in prostor za vprašanja.

Kandidat/ka uspešno zaključi usposabljanje, pod pogojem, da se udeleži usposabljanja v obeh delih. O udeležbi kandidatk in kandidatov na usposabljanju, obvestimo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki nato kandidate vpiše v evidenco izdanih dovoljenj za izvajanje rejniške dejavnosti. Skupnost centrov za socialno delo Slovenije kandidatu izda potrdilo o uspešno opravljenem usposabljanju in tako kandidat/ka postane rejnik/ca z dovoljenjem za izvajanje rejniške dejavnosti.

V Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti je dodana izjema, ko rejniku sorodniku ni potrebno kandidirati za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejništva. Za rejnika sorodnika center za socialno delo z utemeljitvijo razmerja med otrokom in njegovim sorodnikom, predlaga ministrstvu izdajo dovoljenja brez predhodnega usposabljanja. V primeru, da izpolnjuje vse pogoje za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, ga vpiše v evidenco izdanih dovoljenj in lahko prične izvajati rejniško dejavnost.

Program usposabljanja rejnikov

Program usposabljanja rejnic in rejnikov izvajamo na način, da so vsebine usposabljanja prilagojene potrebam in željam rejnic in rejnikov zato ga razvijamo in dopolnjujemo ves čas izvajanja, skupaj z rejniki/cami, strokovnimi delavci/kami centrov za socialno delo in različnimi strokovnjaki na področju obravnave otrok in družine.

Program usposabljanja rejnikov smo oblikovali kot:

  1. osnovno usposabljanje (zakonsko predpisane vsebine prvih treh (3) modulov);
  2. nadaljevalno usposabljanje (izbirne vsebine).

Vsi rejniki se morajo udeležiti usposabljanj in v petih letih opraviti 20- 25 ur izobraževanja. V praksi to pomeni, da rejniki in rejnice uspešno opravijo usposabljanje, ko se udeležijo treh različnih modulov. Vsak modul traja v obsegu 6-8 ur, kar pomeni en (1) izobraževalni dan. V petih letih se tako udeležijo treh izobraževalnih dni.

Osnovno usposabljanje

Sem sodijo rejnice in rejniki, ki morajo opraviti osnovno usposabljanje, torej v prvem petletnem obdobju od datuma pridobitve dovoljenja. Ti rejniki in rejnice imajo obveznost udeležbe na treh različnih sklopih usposabljanja, ki se jih morajo udeležiti najmanj enkrat v petih letih. Vsebine usposabljanja so zakonsko predpisane (46. člen Pravilnika o pogojih in postopkih za izvajanje Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti). Vsak vsebinski sklop obsega 6-8 ur in se izvaja kot enodnevno izobraževanje, ki poteka ob sobotah. Vsebine usposabljanja smo zaradi lažjega razumevanja poimenovali moduli in obsegajo naslednje vsebine:

  1. modul: poglabljanje znanja o otroku in njegovem razvoju; poglavja o posebnih potrebah otrok; razumevanje posebnosti položaja otroka;
  2. modul: psihologija družine; družina in vzgoja; značilnosti, ki jih mora zagotoviti družina, da bi otrok imel dobre možnosti za razvoj; rejniška družina; sodelovanje med rejniško družino in matično družino;
  3. modul: izobraževanje rejnic in rejnikov kot sodelavcev v socialno delavskih projektih pomoči; koncept individualne projektne skupine; socialno delo z družino in rejniški sistem; novi koncepti v socialnem delu; pomen skupin za samopomoč.

Nadaljevalno usposabljanje

V to skupino sodijo rejniki in rejnice, ki morajo opraviti nadaljevalno usposabljanje in jim teče naslednje petletno obdobje po pridobitvi dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti. Tudi ti rejniki in rejnice imajo zakonsko obveznost udeležbe na treh različnih nadaljevalnih vsebinah usposabljanja, ki so časovno predpisane v obsegu 20-25 ur, izbirajo pa med različnimi vsebinami, glede na specifično rejniško situacijo in potrebe pri izvajanju rejniške dejavnosti. Vsak vsebinski sklop obsega 6-8 ur in se izvaja kot enodnevno izobraževanje, ki ga izvajamo ob sobotah.

Nadaljevalne vsebine, ki smo jih vključili v program usposabljanja rejnic in rejnikov:

  1. prepoznava in obravnava spolno zlorabljenega otroka v rejniški družini;
  2. pomoč nemirnemu otroku, otroku z motnjo pozornosti, vzgojno zahtevnemu otroku in otroku z motnjo v duševnem razvoju;
  3. soodgovornost rejniške družine za vzpostavitev in vzpodbujanje stikov otroka z matično družino v Individualni projektni skupini;
  4. posebnost rejniške družine, ki skrbi za otroka sorodnikov (vsebina namenjena rejnikom sorodnikom);
  5. varovanje in zaščita otroka v rejniški družini pri ravnanju z osebnimi podatki in identifikaciji osebnih podatkov;
  6. komunikacija v rejniški družini, veščine pogovora z otrokom, neverbalna in verbalna komunikacija;
  7. obdobje mladostništva (puberteta), razumevanje otrokovega razvoja in doživljanja ter vzgoja mladostnika v rejniški družini;
  8. zaključevanje rejništva-priprava rejniške družine in otroka na odhod v samostojno življenje ali nazaj v matično družino;
  9. odvisnosti in mladostniki;
  10. Vzgoja otrok s posebnimi potrebami (AD/HD in avtizem), čustvenimi in vedenjskimi motnjami;
  11. obravnava otrok s posebnimi potrebami;
  12. sodobna vzgoja - vzgoja za jutri;
  13. skrb rejnic in rejnikov zase;
  14. razumevanje položaja matične družine v rejniškem sistemu;
  15. posebnosti doživljanja in čustvovanja otrok ob travmatskih dogodkih, načini komuniciranja in sporazumevanja z otroki drugih kultur.

Rejnike in rejnice na usposabljanje napoti krajevni center za socialno delo s posebno »napotnico«, ki je priloga razpisa nadaljevalne vsebine. Na podlagi napotnice rejnika/co pisno povabimo na usposabljanje in o udeležbi rejnika na usposabljanju obvestimo krajevno pristojni center za socialno delo.

Vsako leto rejnicam in rejnikom ponudimo določen izbor nadaljevalnih vsebin, med katerimi lahko izbirajo. V začetku leta vse centre za socialno obvestimo o predvidenem terminskim in vsebinskem planu ter lokacijo usposabljanj ter jih prosimo, da s tem seznanijo vse rejnike na njihovem območju. Centri za socialno delo tako skupaj z rejnikom/co načrtujejo udeležbo na usposabljanjih ter pripravijo letni načrt usposabljanja za vsakega rejnika/co posebej. Na takšen način je doseženo kontinuirano izobraževanje in usposabljanje rejnic in rejnikov, kot ena izmed poglavitnih dejavnosti za izvajanje rejniške dejavnosti.

Nekaj utrinkov iz usposabljanj

Utrinki iz usposabljanj
Na vrh