Novice & aktualno

Dnevi duševnega zdravja - otroci in mladostniki s težavami v duševnem zdravju

Objavljeno: 13. december 2017

Skupnost centrov za socialno delo Slovenije se je 7. in 8. septembra 2017 v Portorožu udeležila dvodnevnega posveta “Dnevi duševnega zdravja-otroci in mladostniki s težavami v duševnem zdravju”.

DNEVI DUŠEVNEGA ZDRAVJA
“Otroci in mladostniki s težavami v duševnem zdravju”
7. - 8. 9. 2017, Bernardin Portorož

Sklepne misli in zaključki

  • Udeleženci posveta ugotavljajo slabo sodelovanje med različnimi resorji in službami in izmikanje (so)odgovornosti.
  • Težave in problemi na področju duševnega zdravja mladih niso in ne smejo biti zgolj pedagoški problem.
  • Prisotne so težave na področju diagnostike (večina otrok prihaja v vzgojne zavode brez predhodnih diagnoz in usmeritev).
  • Ugotavljamo pomanjkljivo zgodnje prepoznavanje motenj (pomembno vlogo imajo pri tem vzgojitelji, učitelji).
  • Veliko je pomanjkanje pedopsihiatrov (obstajajo nesistemizirana delovna mesta v svetovalnih centrih, zdravstvenih domovih).
  • Centri za socialno delo opozarjajo, da ne morejo namestiti vseh otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami v vzgojne zavode.
  • Nezadostna ali povsem odsotna je pedopsihiatrična pomoč za posebej ranljive otroke in mladostnike (problematični so predčasni odpusti iz bolnišnic).
  • Obravnava je premalo usmerjena v čustveno stanje otrok (preveč je storilnostno naravnana: »samo da otrok naredi šolo«).
  • Premalo je strokovne podpore/pomoči za starše, ne samo otrokom (prepogosto je reševanje težav prepuščeno iznajdljivosti in vztrajnosti staršev, ki pa na dolgotrajni poti pogosto opešajo).
  • Posebne pozornosti mora biti deležno navzkrižje ali kolizija interesov med starši in otroki (soglasje za obravnavo podajo starši, otrok pa je ne želi ali obratno - v tem primeru je treba postaviti skrbnika za poseben primer).
  • V praksi je problem sprejem s strinjanjem, s privolitvijo (v psihiatrično kliniko, vzgojni zavod) – težaven je tudi prisilen sprejem.
  • Problematična je neudeležba na MDT s strani zdravnikov.
  • Vzgojni zavodi v času počitnic (v poletih mesecih) ne nudijo namestitev za mladoletnike in zato se ti vrnejo v škodljivo okolje ali CSD išče druge rešitve (potrebno je zagotoviti delovanje vzgojnih zavodov 365 dni na leto, 24 ur).
  • Pedagoško-zdravstveni program v Vzgojnem zavodu Planina je dokazano učinkovit za določeno skupino otrok in mladostnikov z nevarnim vedenjem in težavami v duševnem zdravju.
  • Strokovno izvedena obravnava v skupnosti je dokazano učinkovita pri zmanjševanju bremena otrok in mladostnikov zaradi težav v duševnem zdravju.

Predlogi:

  • Potrebno je poskrbeti za celostno obravnavo otroka ali mladostnika na enem mestu – nujno je oblikovati regijske strokovne time (pedopsihiater, klinični psiholog/psiholog, psihoterapevt, socialni delavec, pedagog, delovni terapevt/logoped/defektolog, ki bi otroka in družino obravnavala od začetka ‘dogodka’ (zlorabe, travmatične ločitve ali izgube bližnje osebe...) vse dokler obravnavo potrebuje oz. tudi do odraslosti, če je to treba. Ob tem bi bilo treba poskrbeti za financiranje z zdravstvenim zavarovanjem, saj tako preprečimo kronične bolezni v pozni mladosti oz. zgodnji odrasli dobi.
  • Potrebno je zagotoviti odprtje »zaprtega« oddelka za otroke in mladostnike s hudimi psihiatričnimi težavami/duševnimi motnjami in agresivnim vedenjem kot tudi ustrezne strokovne in tehnične podpore in pogoje za njihovo namestitev po odpustu iz bolnišnice.
  • Potrebno je sprejeti dodatne možne ukrepe za mladoletnike, kot je na primer psihoterapevtska obravnava, izrek popoldanskega dnevnega varstva ipd.
  • Oblikovati seznam odvetnikov, ki imajo specifična znanja za delo z mladoletnimi osebami in se izobražujejo na tem področju.
  • Obvezno je širiti dostopnost psihoterapije (iskati je treba možnosti financiranja, se povezovati z občinami za zagotavljanje sredstev za različne oblike terapij za mladoletne s težavami).
  • O sprejemu otroka na zdravljenje brez privolitve mora odločati sodišče (otroku je treba postaviti skrbnika, ki ni starš in zagovornika, ker nekateri otroci in mladostniki odklanjajo institucijo, programski del, storitve, izvajanje strokovnih aktivnosti). Osveščanje o duševnih motnjah in razvoj drugih preventivnih programov:
  • v program izobraževanja otrok v osnovnih in srednjih šolah je treba vnesti vsebine o tem, kaj so to duševne motnje, kako jih prepoznati, kam se obrniti po pomoč;
  • oblikovati nov program šole za starše, v katerem bi poleg trenutnih vsebin dodali vsebine o odraščanju in vzgoji otrok;
  • organizirati je potrebno izobraževanja za vzgojitelje v vrtcih in učitelje za pravilno preventivno ravnanje in zgodnjega odkrivanja težav.

Medresorsko sodelovanje in kadrovska okrepitev:

  • Zagotoviti večje število redno zaposlenih strokovnih delavcev za izvajanje pomoči družini za dom. V to obliko pomoči so pogosto vključeni javni delavci, ki so v programu le eno leto, kar pomeni, da se vsako leto uvajajo novi ljudje. Poleg tega /so to ljudje - javni delavci nimajo specifičnih znanj za delo z družino in bi bilo primerneje, da pomoč družini na njihovem domu izvajajo strokovni delavci, ki bodo znali prepoznati duševne motnje in temu primerno prilagodili strokovno delo/ali delo z uporabnikom.
  • Vzpostaviti je potrebno triažo – MDT v zdravstvenih domovih, poskrbeti za celostno obravnavo in ne zgolj medicinsko.
  • Poskrbeti je treba za medresorsko povezovanje (uskladiti delovanje vseh institucij z uvedbo sistema, ki bo deloval izključno v korist otroka (ne prelagati odgovornost).
  • Uresničiti obveznost sodelovanja zdravnikov na MDT, da se le to uredi s pravilnikom ali drugim predpisom na področju zdravstva.
  • Potrebno je poskrbeti za možnost krizne intervencije in jo urediti z zakonom ali drugim aktom [1] . Krizni tim v nočnem času, med vikendi in prazniki mora biti strokovno usposobljen za prepoznavo in delo z osebami z duševno motnjo, zato da bodo v krizni/rizični situaciji pravilno obravnavani.
  • Na voljo bi morala biti brezplačna regijska podporna preventivna mreža za starše otrok in mladostnikov s težavami v duševnem zdravju (individualne obravnave družine, skupinske delavnice) – podpreti je treba programe, podobne kot so Neverjetna leta, po celotni Sloveniji za starše in otroke do polnoletnosti.

Izobraževanje in usposabljanje:

  • Na tem področju je potrebno zagotoviti izobraževanje za vse profile – nujno je skupno sodelovanje, srečanja na regijskih nivojih, samoorganizacija in izmenjava mnenj, rešitev in izkušenj ter sklenitev dogovorov o sodelovanju (vsak strokovnjak naj se drži svojega področja, svoje stroke in se ne ukvarja s stroko drugega temveč naj naredi vse v okviru svojih zmožnosti, zakonodaje).
  • Poskrbeti je treba za mentorstvo in supervizijo.
  • Manjka ustanova za mladoletnike, ki se ne šolajo – ker tega trenutno ne zmorejo zaradi svojega stanja - v zakonu je treba opredeliti, da se zaradi izjemnih stanj (KD, duševne motnje, čustvene težave..) šolanje lahko odloži za določen čas.
  • Ob vsakem sprejemu otroka v psihiatrično bolnišnico naj se obvesti CSD (da lahko še pravočasno dela z otrokom, družino).
  • Razmisliti o zaposlovanju asistentov za delo z otroki s posebnimi potrebami.
  • Starše je treba učiti novih strategij za uravnavanje in kontroliranje vedenja.
  • Uvesti specializirano rejništvo.
  • Zagotoviti podporno okolje – zagotoviti inovativna učna okolja in prožne oblike učenja za življenje.
  • Omogočiti neprostovoljno zdravljenje otrok in mladostnikov s težavami v duševnem zdravju (npr. anoreksija - kot oblika duševne motnje, ki pa se mora zdraviti prisilno in ne prostovoljno, saj ogroža njegovo življenje, otrok pa ima zamegljeno presojo).
  • Povečati kapacitete v vzgojnih zavodih (širitev programa po vzoru VZ Planina in njegova nadgraditev).
  • Več pozornosti nameniti delu z mladoletniki, ki so storilci kaznivih dejanj in/ali zasvojeni z drogami.
  • Zmanjšati regijske neenakosti v dostopnosti do storitev na področju duševnega zdravja.
  • Poskrbeti za širitev obravnave v skupnosti in drugih oblik preprečevanja/zmanjševanja institucionalizacije.
  • Vzpostaviti delovanja treh strokovnih centrov za podporo otrokom in mladostnikom s čustvenimi in vedenjskimi motnjami z namenom razvoja novih programov oziroma prilagoditev in nadgradnja obstoječih metod in oblik dela v vzgojnih zavodih.
  • Spodbujati odpiranje specializiranih in dislociranih stanovanjskih skupin.
  • Zagotoviti vsem otrokom in mladostnikom v vzgojnih zavodih vse storitve, do katerih so upravičeni, saj velikokrat reševanje akutnih stanj s posebej težavnimi mladostniki v ozadje potisne ostale, ki sprejemajo program dela v vzgojnem zavodu.

Pripravila:

Irena Zemljič, univ.dipl.soc.del. l.r.

s sodelovanjem ostalih

1. Pojasnilo MDDSZ: 1. oktobra 2018 se začnejo uporabljati spremembe Zakona o socialnem varstvu, ki se nanašajo na organizacijo in izvajanje interventne službe ter kriznih centrov za mlade. družine, skupinske delavnice) – podpreti je treba programe, podobne kot so Neverjetna leta, po celotni Sloveniji za starše in otroke do polnoletnosti.

Na vrh