Usposabljanja za rejnike

Kako postanem rejnik/ca?

Oseba, ki želi postati rejnik ali rejnica poda vlogo na centru za socialno delo, kjer ima stalno prebivališče. S tem sproži postopek za pridobivanja dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti. Center za socialno delo pripravi oceno primernosti kandidata/ke in njegove družine, ki jo posreduje komisiji pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V kolikor komisija oceni, da kandidat izpolnjuje vse pogoje ter je primeren za izvajanje za izvajanje rejniške dejavnosti, ga napoti na usposabljanje, ki ga izvaja Skupnost centrov za socialno delo Slovenije. Po zaključku usposabljanja kandidat pridobi dovoljenje za opravljanje rejniške dejavnosti in je vpisan na listo rejnic in rejnikov.

Program usposabljanja kandidatov in rejnikov po Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti

1. Program usposabljanja kandidatk in kandidatov za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti po rednem postopku in program usposabljanja rejnikov s pridobljenim dovoljenjem na podlagi 14. člena ZIRD

1.1. Program usposabljanja kandidatk/ov za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti po rednem postopku

Napotitev kandidatov: Komisija za izbor kandidatk in kandidatov na ministrstvu, pošlje napotitev za kandidatko ali kandidata na obvezno 18-21 urno usposabljanje, na Skupnost centrov za socialno delo Slovenije.

Vabilo kandidatov: Skupnost centrov za socialno delo Slovenije je pooblaščeni izvajalec usposabljanj za rejnike, ki na podlagi napotitve ministrstva, kandidate vabi na usposabljanje z vabilom, glede na vsakoletno dogovorjen terminski plan usposabljanj.

Program usposabljanja za kandidate in kandidatke izvajamo treh sklopih (tri izobraževalne dni):

V prvem sklopu (1. dan) usposabljanja predstavimo zakonske predpise, ki urejajo rejniško dejavnost, razmerja med rejnikom in otrokom v rejniški družini, sodelovanje v individualni projektni skupini ter predstavimo rejniški sistem. Kandidatom in kandidatkam se predstavi razvojne faze otroka in čustvene potrebe otroka v rejništvu. V zaključnem delu poteka delo v skupinah, kjer kandidati/ke v delavnici aktivno sodelujejo in razmišljajo o sodelovanju v rejniškem sistemu.

V drugem sklopu (2.dan) usposabljanja za rejništvo predstavimo poglavja iz razumevanja travme in navezanosti. Otroci, ki so se znašli v sistemu rejništva so v odnosih s pomembnimi odraslimi pogostokrat doživeli številne kompleksne in kontinuirane obremenjujoče izkušnje. To pomeni, da je rejništvo otroka s travmo pogostokrat lahko povezano s številnimi izzivi za rejnike. V zaključnem delu poteka delo v skupinah.

V tretjem sklopu (3.dan) usposabljanja predstavimo vsebine iz področja psihologije družine, predstavimo posebnostmi rejniške družine in opozorimo na pomembnost sodelovanja z matično družino. V zadnjem delu usposabljanja, sledi pogovor, prostor za vprašanja in preverjanju razumevanja.

Kandidat ali kandidatka uspešno zaključi usposabljanje, ko je prisoten na vseh treh sklopih usposabljanja ter na preverjanju, ki ga izvede izvajalec usposabljanja, izkaže razumevanje obravnavanih vsebin in s tem izpolni pogoj za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti.

Po končanem usposabljanju izvajalec usposabljanja izda potrdilo o uspešno ali neuspešno zaključenem usposabljanju ter ga pošlje ministrstvu.

1.2. Program usposabljanja kandidatk/ov s pridobljenim dovoljenjem na podlagi 14. člena ZIRD

V Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti je v 14. členu dodana izjema, ko rejniku sorodniku ali drugi osebi, ki ni otrokov sorodnik, ni potrebno kandidirati za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejništva, ampak je ta dodeljena na podlagi sodne odločbe.

Do te odločitve pride v primerih, ko sodišče pri odločanju o namestitvi otroka v rejništvo ugotovi, da bi bila taka namestitev v otrokovo korist. Pri odločitvi o namestitvi otroka v rejništvo k tej osebi se upošteva oceno centra za socialno delo o primernosti osebe za izvajanje rejniške dejavnosti. Z dnem izvršljivosti odločbe se rejnika sorodnika ali drugo osebo, vpiše v evidenco izdanih dovoljenj za opravljanje rejniške dejavnosti.

• Napotitev: Center za socialno delo pošlje napotitev za rejnika po 14. členu ZIRD na usposabljanje Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije.
• Vabilo: Skupnost centrov za socialno delo Slovenije na prvo naslednje usposabljanje vabi napotene rejnike z vabilom.

Program usposabljanj oblikuje Skupnost centrov za socialno delo Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za socialno delo Univerze Ljubljana. Program usposabljanja traja od 18 do 21 ur in je vsebinsko enak programu kot je naveden v točki 1.1.

Rejnica ali rejnik po 14. členu ZIRD uspešno zaključi usposabljanje, ko je prisoten na vseh treh sklopih usposabljanja ter na preverjanju izkaže razumevanje obravnavanih vsebin.

Po končanem usposabljanju izvajalec usposabljanja izda potrdilo o uspešno ali neuspešno zaključenem usposabljanju ter ga pošlje centru za socialno delo.

2. Program usposabljanja rejnikov z dovoljenjem za izvajanje rejniške dejavnosti

Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti v 28. členu določa, da se mora rejnik in rejnica, dokler izvaja rejniško dejavnost, ves čas izvajanja rejniške dejavnosti redno izobraževati.

Izpopolnjevanje rejnic in rejnikov obsega tudi sodelovanje na srečanjih skupin rejnic in rejnikov, udeležbo na različnih skupnostnih dejavnostih za rejniške družine ter sodelovanje v drugih podpornih programih, manjša usposabljanja in seminarje, supervizije, ki jih organizirajo centri za socialno delo za rejnike in rejnice na svojem območju, najmanj enkrat letno.

2.1. Osnovno usposabljanje

Po pridobitvi dovoljenja za opravljanje rejniške dejavnosti Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje rejniške dejavnosti določa začetek triletnega obdobja z dnem pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti ali z dnem izvršljivosti odločbe o namestitvi otroka v rejništvo v skladu s 14. členom zakona.

• Napotitev: Center za socialno delo na podlagi pogovora in dogovora z rejnikom ali rejnico pripravi letni načrt usposabljanj. Za izbrane termine usposabljanj pošlje poimensko napotitev za posamezno usposabljanje Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, najmanj 10 dni pred dogodkom.
• Vabilo: Center za socialno delo pošlje rejniku ali rejnici vabilo na usposabljanje skupaj s programom za posamezno usposabljanje. V primeru neudeležbe mora rejnik ali rejnica obvestiti center za socialno delo.

1. modul: poglabljanje znanja o otroku in njegovem razvoju; poglavja o posebnih potrebah otrok; razumevanje posebnosti položaja otroka; poglavja iz razumevanja travme in navezanosti
2. modul: psihologija družine; družina in vzgoja; značilnosti, ki jih mora zagotoviti družina, da bi otrok imel dobre možnosti za razvoj; rejniška družina; sodelovanje med rejniško družino in matično družino;
3. modul: izobraževanje rejnic in rejnikov kot sodelavcev v socialno delavskih projektih pomoči; koncept individualne projektne skupine; socialno delo z družino in rejniški sistem; novi koncepti v socialnem delu; pomen skupin za samopomoč;

Po celoti zaključenem usposabljanju, ki traja od 20 do 25 ur v triletnem obdobju prejme rejnik potrdilo o udeležbi na usposabljanju.

Rejniki in rejnice, ki so opravili osnovno usposabljanje, v naslednjih treh letih nadaljujejo z usposabljanjem z izbirnimi vsebinami, nato se triletni cikel ponavlja.

Vsebine nadaljevalnih usposabljanj izbirajo glede na specifično rejniško situacijo in potrebe pri izvajanju rejniške dejavnosti.

2. 2. Nadaljevalno usposabljanje v triletnem obdobju.

Na podlagi 28. člena ZIRD se morajo rejniki, ki izvajajo dejavnost rejništva redno izobraževati. Zakonsko je določeno triletno obdobje, v katerem se mora rejnik udeležiti usposabljanj v obsegu 20 do 25 ur. 29.

• Napotitev: CSD na podlagi pogovora in dogovora z rejnikom ali rejnico pripravi letni načrt usposabljanj. Za izbrane termine usposabljanj pošlje poimensko napotitev za posamezno usposabljanje Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, najmanj 10 dni pred dogodkom.
• Vabilo: Center za socialno delo pošlje rejniku ali rejnici vabilo na usposabljanje skupaj s programom za posamezno usposabljanje. V primeru neudeležbe mora rejnik ali rejnica obvestiti center za socialno delo.

Izbirne vsebine, ki smo jih vključili v program nadaljevalnega usposabljanja rejnic in rejnikov:

1. prepoznava in obravnava spolno zlorabljenega otroka v rejniški družini;
2. pomoč nemirnemu otroku, otroku z motnjo pozornosti, vzgojno zahtevnemu otroku in otroku z motnjo v duševnem razvoju;
3. soodgovornost rejniške družine za vzpostavitev in vzpodbujanje stikov otroka z matično družino v Individualni projektni skupini;
4. posebnost rejniške družine, ki skrbi za otroka sorodnikov (vsebina namenjena rejnikom sorodnikom);
5. varovanje in zaščita otroka v rejniški družini pri ravnanju z osebnimi podatki in identifikaciji osebnih podatkov;
6. komunikacija v rejniški družini, veščine pogovora z otrokom, neverbalna in verbalna komunikacija;
7. obdobje mladostništva (puberteta), razumevanje otrokovega razvoja in doživljanja ter vzgoja mladostnika v rejniški družini;
8. zaključevanje rejništva-priprava rejniške družine in otroka na odhod v samostojno življenje ali nazaj v matično družino;
9. odvisnosti in mladostniki;
10. Vzgoja otrok s posebnimi potrebami (ADHD in avtizem), čustvenimi in vedenjskimi motnjami;
11. obravnava otrok s posebnimi potrebami;
12. sodobna vzgoja - vzgoja za jutri;
13. skrb rejnic in rejnikov zase;
14. razumevanje položaja matične družine v rejniškem sistemu;
15. posebnosti doživljanja in čustvovanja otrok ob travmatskih dogodkih, načini komuniciranja in sporazumevanja z otroki drugih kultur;
16. Počutje otroka, čustvovanje otroka in pogovor z otrokom v rejniški družini;
17. Vzpostavljanje in ohranjanje odnosa z otrokom in matično družino v času trajanja rejništva;
18. Zloraba in travma v otroštvu – vpliv na otrokov razvoj in posledice v odraslem obdobju življenja;
19. Nastop rejnic in rejnikov na sodišču.

Vsebine se spreminjajo glede na predloge, ki jih podajo sami rejniki v okviru evalvacij na usposabljanjih.

V začetku koledarskega leta vse centre za socialno delo obvestimo o terminih in vsebini programov ter lokaciji usposabljanj.

Centri za socialno delo nato skupaj z rejnikom ali rejnico načrtujejo udeležbo na usposabljanjih ter pripravijo letni načrt usposabljanja za vsakega rejnika ali rejnico posebej. Na takšen način je doseženo kontinuirano izobraževanje in usposabljanje rejnic in rejnikov in s tem ohranjamo kakovost izvajanja rejniške dejavnosti.