Delovna področja CSD

Varstvo invalidov

  • Gluha oseba na krajevno pristojnem centru za socialno delo vloži vlogo, ki mora vsebovati osebne podatke in avdiogram. Tričlanska strokovna komisija, ki deluje na centru, izda mnenje in na podlagi tega mnenja center v odločbi odloči o pravici in izda izkaznico ter vavčerje.

  • Vlogo za priznanje statusa invalida poda upravičenec/ka oziroma njegov/njen zakoniti zastopnik/ca na centru za socialno delo. To stori pisno ali ustno na zapisnik. K vlogi mora priložiti izvid in mnenje komisije za razvrščanje otrok s posebnimi potrebami oziroma komisije za usmerjanje (v kolikor ga oseba še nima, ga je potrebno pridobiti).

    1. Nadomestilo za invalidnost

      Nadomestilo za invalidnost pridobi invalidna oseba ne glede na socialno stanje oziroma cenzus na družinskega člana.

    2. Dodatek za tujo nego in pomoč

      Če invalidna oseba, ki prejema nadomestilo za invalidnost, potrebuje pomoč druge osebe pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb, lahko uveljavlja tudi pravico do dodatka za tujo nego in pomoč.

      Pomoč in višina dodatka sta odvisna od tega, ali je invalidni osebi nujno potrebna pomoč in postrežba pri opravljanju vseh ali pri večini osnovnih življenjskih potreb.

    3. Vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji v varstveno delovnem centru

      Vključitev v VDC daje možnost aktivnega vključevanja v družbeno in delovno okolje ter opravljanje koristnega, njihovim zmožnostim primernega dela.

      Upravičenci so odrasle invalidne osebe z lažjo, zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju.

      Za vključitev vloži uporabnik ali njegov zakoniti zastopnik prošnjo za vključitev ali premestitev v storitev vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji na VDC. Na podlagi sklenjenega dogovora z VDC o vključiti, center za socialno delo odloča o pravici do vodenja, varstva in zaposlitve pod posebni mi pogoji z odločbo o vključitvi v zavod.

      Vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji je storitev, ki je v celoti financirana iz proračuna Republike Slovenije.

      Več informacij dobite na pristojnem CSD ali na strani MDDSZ.

    4. Pravica do izbire družinskega pomočnika

      To je pravica, ki jo ima polnoletna oseba s težko motnjo v duševnem razvoju ali polnoletna težko gibalno ovirana oseba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.

      Za invalidno osebo se štejejo:

      • osebe, za katere je pred izbiro družinskega pomočnika/ce skrbel eden izmed staršev in je za to prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek;
      • osebe, ki so invalidi po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb in potrebujejo pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb in
      • osebe, katerim posebna komisija prizna pravico skladno z Zakonom o socialnem varstvu.

      Družinski pomočnik/ca je lahko le:

      • brezposelna oseba oziroma oseba, ki je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega,
      • oseba, ki ima isto stalno prebivališče kot invalidna oseba oziroma je to eden od družinskih članov/ic.

      Postopek uveljavitve pravice do družinskega pomočnika/ce poteka na centru za socialno delo, kjer oddate vlogo.

      Če sredstva invalidne osebe in sredstva osebe, ki je dolžna invalidno osebo preživljati (zavezanec k plačilu), ne zadostujejo za plačilo družinskega pomočnika, lahko na centru za socialno delo podate vlogo za oprostitev plačila.

    5. Obvezno zdravstveno zavarovanje

      Osebi, ki ima status invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, se stroški obveznega zdravstvenega zavarovanja krijejo iz proračuna, razen če je oseba iz naslova invalidnosti upravičena do materialnih pravic (na primer denarne socialne pomoči) po drugih predpisih in je zato tudi zavarovana iz drugega naslova.

  • Osebna asistenca je pomoč uporabniku pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih uporabnik ne more izvajati sam zaradi vrste in stopnje invalidnosti, a jih vsakodnevno potrebuje doma in izven doma, da lahko živi neodvisno, aktivno in je enakopravno vključen v družbo. Pri izvajanju osebne asistence mora imeti uporabnik nadzor nad organizacijo in oblikovanjem storitev osebne asistence glede na lastne potrebe, zmožnosti, življenjske okoliščine, pogoje ter želje.

    Do osebne asistence je lahko upravičena oseba, ki:

    • zaradi invalidnosti potrebuje pomoč pri opravljanju aktivnosti, vezanih na samostojno osebno in družinsko življenje, vključevanje v okolje, izobraževanje in zaposlitev;
    • je državljan Republike Slovenije s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji ali tujec, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;
    • je stara od 18 do 65 let (če je oseba uveljavljala pravico do osebne asistence pred dopolnjenim 65. letom starosti, je upravičena do osebne asistence tudi po tem ko dopolni 65 let);
    • živi ali bi želela živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe;
    • in potrebuje pomoč najmanj 30 ur tedensko.

    Pravica do osebne asistence se uveljavlja z vlogo na centru za socialno delo, kjer ima oseba stalno oz. začasno prebivališče. Dvočlanska strokovna komisija na podlagi osebnega razgovora z vlagateljem izdela mnenje o številu ur in vsebini osebne asistence. Vlagatelj lahko na vlogi zahteva, da je en član strokovne komisije predstavnik uporabnikov. Na podlagi mnenja strokovne komisije center za socialno delo izda odločbo o pravici do osebne asistence.

    Upravičenec do osebne asistence izbere enega izmed izvajalcev osebne asistence, ki so vpisani v register MDDSZ ter z njim opredeli izvedbeni načrt osebne asistence.

    Pravico do osebne asistence ureja:

    • Zakon o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 10/17 in 31/18)
    • Pravilnik o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 57/18)

    Vloga za uveljavljanje pravice do osebne asistence

  • Komunikacijski dodatek je pravica, ki se lahko dodeli gluhi, slepi ali gluhoslepi osebi, ki potrebuje izmed storitev osebne asistence samo pomoč pri komunikaciji in spremstvu.

    Pravica do komunikacijskega dodatka se uveljavlja z vlogo na centru za socialno delo, kjer ima oseba stalno oz. začasno prebivališče. Vlagatelj se lahko odloči za uveljavljanje osebne asistence v obsegu 30 ur na mesec ali za denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb, določenega v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. O pravici odloči center za socialno delo z odločbo.

    Pravico do komunikacijskega dodatka ureja:

    • Zakon o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 10/17 in 31/18)
    • Pravilnik o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 57/18)

    Vloga za uveljavljanje pravice do komunikacijskega dodatka

Na vrh