Delovna področja CSD

Varstvo invalidov

Pravica gluhe osebe do tolmača

Zakon o uporabi znakovnega jezika določa pravico gluhih oseb, da uporabljajo slovenski znakovni jezik pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oz. izvajalci javne službe in da so informirani v njim prilagojenih tehnikah. Pravica se uresničuje z uveljavljanjem pravice do tolmača za znakovni jezik.

O pravicah gluhih oseb na prvi stopnji odloča center za socialno delo na podlagi mnenja strokovne komisije, ki je sestavljena iz treh članov. Vloga za priznanje pravice se vloži pri krajevno pristojnem centru za socialno delo. Vlogi je potrebno priložiti izvid avdiograma. Na podlagi mnenja strokovne komisije izda center za socialno delo odločbo, na podlagi katere gluha oseba prejme izkaznico, s katero uveljavlja svoje pravice po Zakonu o uporabi znakovnega jezika. Enkrat letno center za socialno delo gluhi osebi izda vavčerje za plačilo tolmača.

Postopek za priznanje statusa po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov

Vlogo za pridobitev statusa invalida lahko po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov upravičenec, njegov zakoniti zastopnik ali skrbnik vloži pri centru za socialno delo. Vlogi priloži zadnjo odločbo o usmerjanju, odločbo centra za socialno delo o priznani pravici do dodatka za nego otroka ali mnenje invalidske komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Če je iz odločbe ali mnenja nedvomno razvidno, da oseba izpolnjuje pogoje, center za socialno delo izda odločbo o priznanju statusa invalida po tem zakonu. V nasprotnem primeru center za socialno delo pridobi izvedensko mnenje Univerzitetnega inštituta Republike Slovenije – SOČA, ki je podlaga za izdajo odločbe o priznanju statusa invalida po tem zakonu.

Za podrobnejše informacije o statusu invalida in pravicah se na vašem centru za socialno delo obrnite na koordinatorja za invalidsko varstvo.

Pravice, ki jih prinaša status invalida

  1. Nadomestilo za invalidnost

    Invalidna oseba, ki je pridobila status invalida po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov, ima pravico do nadomestila za invalidnost. Nadomestilo za invalidnost pridobi ne glede na socialno stanje oziroma cenzus na družinskega člana.

  2. Dodatek za pomoč in postrežbo

    Invalidna oseba, ki zaradi invalidnosti potrebuje pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb, lahko poleg pravice nadomestila za invalidnost, uveljavlja tudi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo. O dodatku za pomoč in postrežbo odloča Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), zato se vlogo vloži na ZPIZ. Višina dodatka za pomoč in postrežbo je odvisna od obsega pomoči, ki jo invalidna oseba potrebuje.

  3. Vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji v varstveno delovnem centru (VDC)

    Vključitev v VDC daje možnost aktivnega vključevanja v družbeno in delovno okolje ter opravljanje koristnega, njihovim zmožnostim primernega dela.

    Upravičenci so odrasle invalidne osebe z lažjo, zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju.

    Za vključitev v VDC vloži uporabnik ali njegov zakoniti zastopnik prošnjo za vključitev ali premestitev v storitev vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji na VDC. Na podlagi sklenjenega dogovora z VDC o vključitvi, center za socialno delo odloča o pravici do vodenja, varstva in zaposlitve pod posebni mi pogoji z odločbo o vključitvi v zavod.

    Vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji je storitev, ki je v celoti financirana iz proračuna Republike Slovenije.

    Več informacij dobite na pristojnem CSD ali na strani MDDSZ.

  4. Pravica do izbire družinskega pomočnika

    Pravico do izbire družinskega pomočnika ima polnoletna oseba s težko motnjo v duševnem razvoju ali polnoletna težko gibalno ovirana oseba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.

    Za invalidno osebo se štejejo:

    • osebe, za katere je pred izbiro družinskega pomočnika skrbel eden izmed staršev in je za to prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek;
    • osebe, ki so invalidi po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb in potrebujejo pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb in
    • osebe, katerim posebna komisija prizna pravico skladno z Zakonom o socialnem varstvu.

    Družinski pomočnik/ca je lahko le:

    • brezposelna oseba oziroma oseba, ki je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega,
    • oseba, ki ima isto stalno prebivališče kot invalidna oseba oziroma je to eden od družinskih članov.

    Postopek uveljavitve pravice do družinskega pomočnika poteka na centru za socialno delo, kjer se vloži vlogo.

    Če sredstva invalidne osebe in sredstva osebe, ki je dolžna invalidno osebo preživljati (zavezanec k plačilu), ne zadostujejo za plačilo družinskega pomočnika, lahko na centru za socialno delo podate vlogo za oprostitev plačila.

  5. Obvezno zdravstveno zavarovanje

    Osebi, ki ima status invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, se stroški obveznega zdravstvenega zavarovanja krijejo iz proračuna, razen če je oseba iz naslova invalidnosti upravičena do materialnih pravic (na primer denarne socialne pomoči) po drugih predpisih in je zato tudi zavarovana iz drugega naslova.

Pravica do osebne asistence

Osebna asistenca je pomoč uporabniku pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih uporabnik ne more izvajati sam zaradi vrste in stopnje invalidnosti, a jih vsakodnevno potrebuje doma in izven doma, da lahko živi neodvisno, aktivno in je enakopravno vključen v družbo. Pri izvajanju osebne asistence mora imeti uporabnik nadzor nad organizacijo in oblikovanjem storitev osebne asistence glede na lastne potrebe, zmožnosti, življenjske okoliščine, pogoje ter želje.

Do osebne asistence je lahko upravičena oseba, ki:

  • zaradi invalidnosti potrebuje pomoč pri opravljanju aktivnosti, vezanih na samostojno osebno in družinsko življenje, vključevanje v okolje, izobraževanje in zaposlitev;
  • je državljan Republike Slovenije s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji ali tujec, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;
  • je stara od 18 do 65 let (če je oseba uveljavljala pravico do osebne asistence pred dopolnjenim 65. letom starosti, je upravičena do osebne asistence tudi po tem ko dopolni 65 let);
  • živi ali bi želela živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe;
  • in potrebuje pomoč najmanj 30 ur tedensko.

Pravica do osebne asistence se uveljavlja z vlogo na centru za socialno delo, kjer ima oseba stalno oz. začasno prebivališče. Dvočlanska strokovna komisija na podlagi osebnega razgovora z vlagateljem izdela mnenje o številu ur in vsebini osebne asistence. Vlagatelj lahko na vlogi zahteva, da je en član strokovne komisije predstavnik uporabnikov. Na podlagi mnenja strokovne komisije center za socialno delo izda odločbo o pravici do osebne asistence.

Upravičenec do osebne asistence izbere enega izmed izvajalcev osebne asistence, ki so vpisani v register MDDSZ ter z njim opredeli izvedbeni načrt osebne asistence.

Pravico do osebne asistence ureja:

  • Zakon o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 10/17 in 31/18)
  • Pravilnik o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 57/18)

Vloga za uveljavljanje pravice do osebne asistence

Pravica do komunikacijskega dodatka

Komunikacijski dodatek je pravica, ki se lahko dodeli gluhi, slepi ali gluhoslepi osebi, ki potrebuje izmed storitev osebne asistence samo pomoč pri komunikaciji in spremstvu.

Pravica do komunikacijskega dodatka se uveljavlja z vlogo na centru za socialno delo, kjer ima oseba stalno oz. začasno prebivališče. Vlagatelj se lahko odloči za uveljavljanje osebne asistence v obsegu 30 ur na mesec ali za denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb, določenega v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. O pravici odloči center za socialno delo z odločbo.

Pravico do komunikacijskega dodatka ureja:

  • Zakon o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 10/17 in 31/18)
  • Pravilnik o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 57/18)

Vodnik po Zakonu o osebni asistenci - napisano v lahkem branju
Vodnik po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov - napisano v lahkem branju

Na vrh